Komentar - Vida
14. november 2008 ob 14:07 | Vest |Naše Združenje MOČ za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših, že četrto leto opozarja na resne sistemske in zakonske neurejenosti, predvsem na področju rejništva. Zadeve so zelo resne in občutljive, saj gre za ravnanje (odločanje) z otroki, ki nimajo drugih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov, kakor starše, pri katerih ne morejo več živeti, ker ti zanje ne morejo, ne znajo ali nočejo ustrezno poskrbeti.
Z velikim in večletnim naporom (predvsem zaradi močnega nasprotovanja oblasti – no, tistih nekaj oseb, ki se predstavljajo kot ministrstvo in ki obvladujejo še centre za socialno delo) smo prišli do relevantnih podatkov, ki potrjujejo vse razloge za našo skrb.
Ob vsakokratnem opozarjanju in podajanju predlogov namreč vselej naletimo na samovšečni odnos resornega ministrstva, ki vsa naša prizadevanja arogantno in neargumentirano zavrne s praznimi besedami. Vedno znova zatrjujejo
da je sistem:
dober, sodoben, zakonit, učinkovit, vzgled tujini, podprt z doktrino in odličnim informacijskim sistemom ima izračune in ne potrebuje sprememb,
da so:
izvajalci v veliki večini »zadovoljni« (s tistimi pa, ki niso, da komunicirajo),
rejenci uspešni, starši večinoma revni in kar je še podobnih fraz.
Nobena pod naštetih trditev ne drži in nobena nima argumentov. V zadnjem letu smo se lotili pridobivanja relevantnih informacij na temo vsake od zgoraj postavljenih trditev. Vsi končni odgovori (vmes pa seveda veliko zavajanj) potrjujejo našo skrb, da je sistem potreben učinkovitejšega in transparentnega spremljanja, nadzora, evalvacij in zato temeljitih sprememb. Prevetritve skratka!
V ta namen že leta predlagamo ustanovitev medresorske komisije, ki bi na sistem pogledala skozi oči vseh pomembnih strok – ne samo sociale! Pri nastajanju sedanje ureditve je namreč slednja imela odločujočo in edino besedo. Ker pa gre pri izvajanju rejništva za dejavnost vzgoje in varstva in ne za socialno storitev, je po našem prepričanju socialna stroka le ena od strok, ki morajo in smejo povedati svoje.
Zadnji glas oblasti je bil, da bodo naše predloge in pobude proučili, ko se bodo za to odločili. Mi to sporočilo razumemo tako, da se bo proučevanje zgodilo, ko se bodo tako odločile »tri dame« zaposlene na MDDSZ.
Vida Berglez
15. november, 2008 ob 15:49
Ne sekirajte se, g. Vida…
Sedaj bo menda vse drugače…
Le korajžno naprej…
LP
16. november, 2008 ob 7:02
Saj se ne bi, ko ne bi imela v teh “rejniških prizadevanjih” za seboj že ene izkušnje menjave oblasti. Pa so se “spreminjali” le ministri in direktorji, ki so vsakokrat poslušali (bili vodeni) od “nižjih” uslužbencev. Ti vselej ostajajo in peljejo svoje dalje. Po domače!
17. november, 2008 ob 8:35
To so prave pijavke! Vsidrale so se na svojih stolčkih od vrha pa tja do podna. V desetletjih so si zagotovile svoj položaj v družbi in naredile pot. Sedaj pa nihče, nihče ne more nič. Upam da bo ta oblast naročile deratizacijjo….
17. november, 2008 ob 8:45
Hec pa je v tem, da se vedno bolj ve, katere so, pa se jim vseeno nič ne zgodi. Kar sedijo tam in ODLOČAJO in PREDSTAVLJAJO stališča ministrstva. Čigava? Svoja!
Si lahko mislite, da je v času, ko je direktorat (sam) pripravljal ZIRD, tam bilo s pripravnico vred zaposlenih le 15 ljudi..pa govoto niso VSI delali SAMO na ZIRD!
Druga ministrstva pa vselej lepo odgovorijo, da je to področje (rejništvo) stvar MDDSZ, čeprav ne drži čisto tako, saj je za spremljanje in zagotavljanje MEKUOP na primer zadolženo tudi MZZ!
Še bolj pa seveda drži, da vzgoja in varstvo ni stvar sociale! Če pa gre za TUJE otroke, pa tudi družine ne!
17. november, 2008 ob 9:12
Globoko se strinjam z go. Vido. Če bi socialna stroka dela strokovno in transparentno, se nebi tako zelo otepala konstruktivnij in gradljivih predlogov. Če želiš delati dobro si pripravljen upoštevati kakršnekoli predloge, ki so lahko v prid otrokom. Le kdo si danes v globalnem svetu, sploh še upa tako samovoljno podrediti in krojiti tako občutljivo področje, kot so otroci, kjer so starši tako ali drugače odpovedali? Položaj se mi zdi absurden predvsem pa se mi tako delo ne zdi odgovorno. No saj ne rečem, so Centri, ki dobro delajo, so pa tudi centri, ki delajo zanič in to z našim denarjem. Na nadomestno starševstvo bi se ljudje morali pripraviti konkretno in dlje časa. Ni dovolj samo imeti prostor, lepo oblačilo s katerim narediš vtis pri socialni delavki in nekaj malega fraz, ki jih radi slišijo, da imajo potolaženo vest, da so dobro izbrale in poskrbeli za otroka. Lepo vas prosim, kje pa je njihov življenjsku stil, vrednote, ki jih živijo, navade in razvade, ki jih imajo… Ali res poznajo par, ki je pred jimi? Le kako? Iz tistih nekaj vprašanj in obiska na domu, ko so vsi lepo oprani in je vse na svojem mestu…. Ali “ta par ” resnično lahko zadovolji otrokove potrebe”? Žal to mene ne prepriča.
17. november, 2008 ob 10:42
Treba je dat karte na mizo in to takoj. Nič več jih ne smemo šparat. Naj kar po vrsti pričnejo odgovarjat in nosit posledice! Prenežno sem povedal, postrelat jih je treba, babe afnaste!
17. november, 2008 ob 10:47
Pravico imamo živeti v pravni državi, saj nam to zagotavlja Ustava. Kakšna pravna država je torej to, če ne spoštuje in ne izvaja sprejetih mednarodnih konvencij in to na področju, ki obravnava najranljivejše člane naše družbe – ne samo otroke, temveč otroke, ki ne morejo živeti pri starših..ki ostanejo brez kogarkoli odgovornega in kompetentnega?
Priti mora do temeljnih premikov in razmejitev v pristojnostih za urejanje skrbi za otroke, ki ne morejo živeti pri starših. V sedanji ureditvi namreč velja socialna stroka (iz neznanih vzrokov) za edino stroko na področju celotnega sistema rejništva. Po našem mnenju pa ima socialna stroka svoje mesto in vlogo v sitemu rejništva le do točke, ko z ustreznimi postopki pred sodiščem poskrbi za izločitev otroka iz zanj nevarnega in neustreznega okolja. Od tu dalje pa naj ohranja svoje mesto in vlogo pri odpravljanju vzrokov za rejništvo, ki so brez dvoma pri starših. Svoje delo in znanje naj posveti njim. Da se bodo otroci mogli vrniti v svojo družino.
Za otroka pa bi morala biti od te točke dalje odgovorna in pristojna stroka vzgoje in varstva, ki bo za razliko od dosedanje ureditve (le na nivoju reje, ki so ji na račun strokovnega izvajanja dejavnosti zagotovljeni zgolj karitativnost, plemenitost in srčnost izvajalcev, poplačana pa je s socialnimi transferi) v obliki enotnega in specializiranega javnega zavoda za rejništvo in posvojitve (kjer bodo mogli svojo strokovnost izkazati in zaposlitveni status urediti tudi izvajalci dejavnosti) poskrbela za ustrezne/primerne standarde za otroke pri kompetentnih in suverenih izvajalcih javno zasebnega partnerstva. Javni zavod bi mogel svoje mesto najti v Ministrstvu za šolstvo in šport – v Uradu za mladino.
Prav bi bilo, da stroka vzgoje in varstva in stroka socialnega dela s spoštovanjem uporabita tudi pravno, ekonomsko, psihološko, sociološko, medicinsko ter druge stroke in z njimi sodelujeta. Zakonodajalec je pri sprejemanju ZIRD, na predlog direktorata za družino – sektorja za družinsko zakonodajo, pozabil na široko javno razpravo (civilni dialog?) in medresorsko uskladitev. Pozabil pa je tudi na vse druge stroke, razen na stroko socialnega dela.
Navedeno dokazuje dopis - odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja št. 090-7/2008-3 in 090-8/2008-3 z dne 12. 3.2008: »Osnutek in predlog ZIRD je pripravljal Sektor za družinsko zakonodajo v Direktoratu za družino, MDDSZ. Imena odgovornih oseb za pripravo in vodenje projekta priprave in izdelave ZIRD so objavljena istočasno z objavo predloga zakona – prva obravnava, in sicer v Poročevalcu DZ, št. 44 z dne 25. april 2002 …Predlog zakona ni bil obravnavan na strokovnem svetu ministrstva …Ves čas nastajanja predloga ZIRD so sodelovali strokovni delavci centrov za socialno delov RS, ki so v okviru posameznih intervizijskih skupin posredovali pripombe in predloge kot tudi pripombe in predloge njihovih rejnic in rejnikov …«
Čas je, da se vsem otrokom, ki ne morejo živeti pri starših, zagotovi odločanje o njihovi intimni življenjski usodi po enakovrednih postopkih (pravdnih) in pred enakovrednimi organi - sodišči. Njihovo odločanje naj bo zagotovljeno na podlagi mnenj poštenih in neodvisnih izvedencev za to področje (vemo, da jih primanjkuje, zato je toliko bolj nujno popraviti in nadomestiti zamujeno) in ne na podlagi zgolj osebnih mnenj posameznih socialnih delavk in drugih uslužbencev centrov, ki so največkrat predstavljena kot mnenje centra - institucije.
Edino sodišče more zbrati vse prizadete in vključene, ter kompetentno odločiti med različnimi željami, koristmi, pravicami in zahtevami rejencev, staršev, rejnikov in morebitnih drugih vključenih. S tem bo preko sodne veje oblasti (in ne preko izvršne) ter preko kompetentne stroke zagotovljena »posebna skrb« države za vzgojo in varstvo otrok/rejencev za čas, ko zanje starši ne skrbijo.
Jasno je, da se vse podrobnosti ne dajo vselej dobro definirati, toda prepričani smo, da bi se veliko bolje dale.
Le sodna (in zakonodajna) oblast namreč sme in mora izvajanja dejavnosti vzgoje in varstva otrok (z vsemi odgovori na podvprašanja) poveriti konkretnim tujim ljudem.
17. november, 2008 ob 10:48
Le kako je to mogoče, da so ljudje, država, oblast, sodstvo,… vsi po vrsti zatajili, se sprenevedajo, jim je figo mar za te otroke…. Tisti pa ki nam ni vseeno, pa nas je treba utišat…! Tisti, ki si želimo, da je tem otrokom dobro, je otroke treba odpeljat….Toliko argumentov, toliko trdih dokazov in še vedno sprenevedanje. Vsak trenutek, bo vse, prav vse mogoče videti v javnosti, tudi o teh, od vseh pozabljeni otroci se bodo oglasili in vstali,…
17. november, 2008 ob 11:10
Ja in vsakemu je še vedno bilo dano, kar mu gre….