Kadrovski umazani ples
12. november 2008 ob 9:50 | Elena Pečarič |Dolgo smo se zadrževali in zajemali sapo, opazovali ter se čudili nad tem, kako mandatar g. Borut Pahor izbira svojo vladno ekipo, da ne bi prehitro delali zaključkov in bili preveč kritični že na samem začetku. Sedaj pa je bilo časa več kot dovolj, saj se o kadrovskih zadevah govori več kot tri tedne in vse skupaj se že kaže kot golo kupčkanje; farsa. Kje je pri tem vsebina in tisto nenehno priseganje na strokovnost in konpetence?
Dolgo traja in se pogaja, zdaj s tem zdaj z onim. Vsak si nekaj želi in hoče, pričakuje in zahteva; če pa ne dobi je užaljen, razočaran ali pa kar grozi. Zdi se, da se v tem obdobju, ko se vlada šele vzpostavlja, kaže šibkost in dvoličnost tega kar ima nastati in se nam bo dogajalo. Pa kaj smo pričakovali, da bodo res v svojih manirah drugačni od prejšnje garniture?
»Gospod Pahor misli in si predstavlja, da je omikan a ni niti olikan,« mi je dejal prijatelj s katerim sva pomenkovala o politiki. Mislil je na dogajanja in peripetije, ki smo jih te dni poslušali glede pogajanj DESU in ministrskega mesta namenjenega g. Erjavcu. Gospod Pahor kot mandatar in torej z vso avtoriteto in odgovornostjo, ki pritiče takšnemu mestu, se pogaja in skoraj na koncu, ko g. Erjavcu odreče Ministrstvo za obrambo ter druga njemu zaželena t.i. državotvorna ministrstva mu ponudi Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Zakaj pa ne, to očitno ni tako pomembno. Pa naj ga ima in se že enkrat umiri, saj prav na tem področju se gospod Erjavec najbolj baha. Gospod Erjavec ni več dovolj dober za obrambo, kjer je naredil že dovolj škode, ni za Ministrstvo za notranje zadeve ali za pravosodje, bo pa dovolj dober za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Nekam ga je vendarle treba postaviti, da bo kooperativen. No, pa je sam to mesto zavrnil in ga prepustil strankarskemu kolegu. Kako žaljivo in ponižujoče do delavcev, družin in socialnih primerov ali bolje, do vseh tistih, ki smo ciljne skupine. Tisti, ki na lastni koži občutimo realnost politike oz. mnogokrat prav v odsotnost in pomanjkanju le te.
Gospod Pahor, kam je izginila vaša kandidatka, ki ste jo predstavili v ekipi pred volitvami, Andreja Černak – Meglič, postala je poslanka, a o njej se nič ne sliši in ne vidi?
Zakaj ste jo umaknili iz kroga izbrancev, saj je vendar edina med predlaganimi imeni dejansko najbolje podkovana in strokovno usposobljena tako v teoriji kot praksi, in nenazadnje delo na ministrstvu dobro pozna?
Gospod Erjavec, se je te dni počutil zelo pomembnega pa je poskušal tudi preko tega kar zmore in zna. Novinarji so mu sledili, da bi le izvedeli katero ministrstvo si danes želi ali si ga je s Pahorjem izpogojeval. Tako celo skliče tiskovno konferenco na Brniku kjer izda, da ministrstvo že ima a ne pove katero. Pa recite, da to že ni noro; gre le za vprašanje kdo je bolj nor ali oni ali mi, ki jim dovolimo taka početja.
Potem pa, še mimogrede naletim na neposreden prenos 1. nujne seje Mandatno-volilne komisije, kjer se po hitrem postopku spreminja Zakon o poslancih. Vse to, da bi se g. Cvikju in morda še komu omogočilo nemoteno prehajanje iz funkcije poslanca, v funkcijo sekretarja vlade. Sedanja opozicija temu seveda nasprotuje, čeprav priznava, da je tudi sama uporabila iste trike, da bi si namestila »prave« ljudi na »prave« položaje. Takrat je temu ostro nasprotovala sedanja koalicija, ki dejansko prizna, da se naj tega ne bi počelo in da gre dejansko za političen zakon, ki morda sploh ne bo uporabljen in ne bo imel finančnih posledic, pa vendar… Sedanja opozicija očita sedanji koaliciji, da je uporabila iste argumente za zakon kot pred štirimi leti proti podobnim potezam tedanje vlade, torej sedanje opozicije. In kaj se je zgodilo z obljubami samo omejevanja in neljubimi potezami v škodo političnih elit? Na to se še spomnijo na krizo in neprimernost takšnih potez, itd.,itd. Skratka, še bi lahko nadaljevali, pa se nam upira, ker so varali oni, lahko varamo tudi mi. Ker ste si vi umazali roke, si lahko mi vsaj prste, prej ste vi nas, sedaj pa vam vračamo v rokavičkah, na naš način. »Kdor je brez greha, naj prvi vržen kamen«. Ker pa so grešniki vsi, nastradamo mi.
Elena Pečarič
12. november, 2008 ob 10:10
Kahlova nečimernost v vsem svojem “sijaju”.
Ko se je govorilo o Patrijah je z nasmejanim obrazom sresal nebuloze za drage pare, sedaj ko se je bolil za svojo ministrsko kahlo, pa je bil kot razvajen pamž, ki mu je fotr vzel igračo.
Če je večja drama lasten stolček, kot pa suverenost države, potem smo tam, kjer je območje sindroma letenja.
12. november, 2008 ob 10:32
@elena PODPIŠEM!!!!!!!!!!!!! sam je en mal ksnu!!!
Mi, ki jim dovolimo taka početja.!!!
Nč bat sej bo kmal cesta pela.Še pred novim letom. :) Upam ,da boš takrat zraven.????
Pred nekaj časa sem jim dal 2 leti,zdaj mogoče 1,če štejem zraven še dolgo sestavljanje .
12. november, 2008 ob 10:38
Spoštovana Elena, tako je to v tej deželi pod Alpami. Še bo trajalo, trajalo,…..to stanje duha, bomo videli kako dolgo.
In na koncu bomo te kravje kupčije ponovno plačali vsi skupaj in se ponovno čudili.
12. november, 2008 ob 10:48
Tudi jaz se podpišem pod ta prispevek.
kje so tiste kompetence k’ so včas’h bile?
12. november, 2008 ob 10:51
Veliko pretiravanja je v zgornjem zapisu. Vsak ima pravico do svojega pogleda, vsekakor pa je potrebno dati vladi čas da se izkaže, potrebno pa je tudi razumeti, da je vsaka vlada politična, taka je po svojem bistvu in glavna zadolžitev ministrov je da znajo čim bolje zorganizirati delo na ministrstvih.
12. november, 2008 ob 10:54
Pahor je pozabil na strokovnost. Erjavc nima pojma o okolju in mu to tud dol visi. Pa saj ni važno, glaven, da je minister. Za upokojence mu je tud vseeno.
12. november, 2008 ob 11:04
No ja, so pa le končno obelodanili to veliko “skrivnost”…počakamo,..pa vidimo…sledimo, popravljamo koordinate, če bo koga mal zaneslo,…če pa se ne vrne na “pravo novo pot velikih obljub”,…bo pač dol pau….smo ali nismo delodajalci?…in ti napovedujejo hudo “čistko”…
…in ponovno…Elena, podpišem .
12. november, 2008 ob 11:06
Poznam Andrejo Meglič in se strinjam Elena s tabo, da je med omenjenimi še najboljša za ministrico za delo tako v praksi kot v teoriji. Pa kaj ko ima Pahor raje nekoga, ki bo dve leti pridobival praktične izkušnje, v tem času bo pa marsikdo to spretno izkoristil. Pa kaj!
12. november, 2008 ob 11:08
Samo akterji so drugi, igra je ista.
12. november, 2008 ob 11:13
Če se mene vpraša bi bla najboljša ministrica za delo Elena Pečarič, tako v praksi kot v teoriji.
12. november, 2008 ob 11:15
Mandatar z jajci prosi stranke za imena kandidatov - mora jih biti vsaj 3krat več kot bo ministrov - in potem čisto sam določi, kdo bo minister.
In ministrov za državo z dvema milijonoma prebivalcev ne bi smelo biti več kot 7 ali 8!
12. november, 2008 ob 15:04
…še sreča,ministra se lahkožamenja,če dela škodo,mar ne?!
12. november, 2008 ob 21:05
In kaj ste pa mislili, dragi levičarji, da bodo vaši kaj boljši? Še malo bolj nagnusno in neprikrito nas vlečejo, oprostite izrazu, za jajca.
12. november, 2008 ob 22:55
Se strinjam:
http://www.dnevnik.si/video/2752
13. november, 2008 ob 2:11
Kot je že znano, je Umanotera v avgustu opravila primerjalno analizo volilnih programov vseh parlamentarnih strank na temo varstva okolja in narave. Stranka DeSUS je v tej analizi zasedla zadnje mesto, saj program ni vseboval niti ene točke, ki bi se dotikala omenjene problematike.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042221537
13. november, 2008 ob 17:34
Elena vem, da si vedno bila načelna in, da tale tvoj tekst sedajle gode tistim, ki so se štiri leta sprenevedali, sam pa imam še vedno dosti večje upanje, da se bo kaj spremenilo, ne glede na to, da je sociala zadnji vagon v kompoziciji. Sorry ampak vseeno mislim, da imajo teli ljudje dosti večjo socialno konotacijo kot so jo imeli elitni Janševi perfekcionisti, ki so vedno igrali na karte demagogije. Verjetno bi bila gospa res najboljša izbira toda tako pač je v politiki, mogoče pa bo v parlamentu pomagala pri tistem čudežnem preboju, ki so se mu vsi izogibali v preteklosti. In tudi tej ekipi je potrebno dati priložnost ne glede a vse peripetije, saj še delati niso začeli, pa so že napadeni kot, da gre za potop Slovenije.
Pahorju kljub vsemu verjamem, da bo pomagal pri čudežnem preboju, pred katerim so kleknili dosedaj prav vsi politiki, saj okostje na MDDSZ bo ostalo v istih okvirih kot vedno doslej. Čudi me, da se ni nihče spomnil Lidije Apohal Vučkovič.
Dajmo tem ljudem priložnost!
13. november, 2008 ob 17:41
Elena,
če pomagajo, da se sistemsko izfinancira iz razpoložljivih sredstev, ki so na voljo, korektno program Osebne asistence za neodvisno življenje hendikepiranih čeprav vem, da se zelo mudi oziroma manjkajo sredstva do konca leta, potem utihnem in od takrat naprej gledam samo še nogomet in sem v preži, če Janša še kdaj pride na oblast.
Upanje umre zadnje.