DZ je sprejel noveli zakonov o javnih financah ter o bančništvu, s katerima se Slovenija po besedah finančnega ministra Andreja Bajuka preventivno odziva na trenutno nepredvidljivost finančnih trgov. Do konca leta 2010 bo država neomejeno jamčila za bančne vloge, lahko se bo dodatno zadolževala ter dajala posojila in poroštva. Novela zakona o javnih financah določa, da se lahko država med izrednimi razmerami zaradi finančne krize dodatno zadolžuje in izdaja državna poroštva izven zakonsko določenega obsega oziroma rebalansa proračuna. Ukrepi so začasne narave, veljati bodo prenehali 31. decembra 2010.

Andrej Bajuk in Anton Rop o reševanju posledic finančne krize:

Državnih poroštev bodo deležne le kreditne ustanove, to so v glavnem banke in hranilnice. Pri tem je DZ sprejel dopolnilo skupine poslancev s prvopodpisanim Francem Križaničem (SD), s katerim se dovoljena vsota izdanih poroštev zvišuje na 12 milijard evrov glavnic. V prvotnem predlogu, ki ga je vlada Janeza Janše poslala v obravnavo v DZ 30. oktobra, so bila predvidena poroštva v skupni višini do osem milijard evrov. Poroštva bodo izdana za namen zadolževanja na finančnem ali medbančnem trgu, in to za obveznosti od treh mesecev do pet let. Pri tem pogoji posojilnih pogodb, zavarovanih s poroštvom države, ne smejo bistveno odstopati od pogojev, ki jih v času izdaje poroštva na finančnih trgih ob zadolžitvi dosega Slovenija.

Glede odobravanja poroštev je DZ sprejel rešitev, po kateri bo pogodbo o poroštvu v imenu države podpisal finančni minister. Temu je nasprotovala opozicija, ki je zahtevala, da se o vsakem posameznem poroštvu odloča v DZ s sprejemom posebnega zakona. “Da minister za finance podpiše ta poroštva brez zakona, brez DZ, je po moji oceni v nasprotju z ustavo,” je dejal Andrej Vizjak (SDS). Dodatno zadolževanje države pa bo dovoljeno za financiranje kapitalskih naložb in odobravanje posojil tako kreditnim ustanovam kot tudi zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam s sedežem v Sloveniji. Poleg tega lahko država od finančne ustanove odkupi slabo terjatev. Vlada bo lahko pri družbah, ki bodo deležne teh ukrepov, sprejela omejitve glede prejemkov in drugih bonitet vodilnih oseb, izplačil dividend ali kakšne druge omejitve v poslovanju.

Finančne ustanove bodo morale za vse navedene ukrepe plačati provizijo, katere višino bo v vsakem posameznem primeru določila vlada. Ta bo sicer morala državnemu zboru o sprejetih ukrepih poročati najmanj enkrat na vsake tri mesece. Edina sprememba, ki v noveli zakona o javnih financah ni začasne narave, je podaljšanje obdobja, za katerega se lahko za izvrševanje državnega proračuna zadolži država, in sicer z enega na dve leti. Predlog novele zakona o bančništvu pa določa, da banke še naprej jamčijo za izplačilo zajamčene vloge pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, do neto stanja vloge v višini 22.000 evrov. Novo pa je, da za vloge nad tem zneskom jamči država, ki poleg tega prevzame jamstvo tudi v primeru, da banke ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo vloge do omenjenih 22.000 evrov.

Spremenjeni način jamstev, ki bo uveljavljen dan po objavi novele zakona v Uradnem listu, bo veljal do konca leta 2010, ministrstvo za finance pa bo v letih 2009 in 2010 v sodelovanju z Banko Slovenije preučilo razmere na bančnem trgu ter po potrebi vladi predlagalo spremembe. Bajuk je ob tem zagotovil, da bo vlada o položaju na finančnem trgu poročala državnemu zboru najmanj enkrat na tri mesece.

Denis Sarkić