Sulejman Jammous je 63-letni humanitarni koordinator Sudanske osvobodilne vojske. Te dni se mudi v Sloveniji in spremlja Toma Križnarja na nekaterih projekcijah dokumentarca Dar Fur - vojna za vodo. Križnar je o Jammousu povedal, da ima karizmo in je vreden zaupanja, predvsem pa je človekoljub, ozaveščen humanist in ne vojak.

Sulejman Jammous o ZDA z Barackom Obamo:

Smo tudi mi v Sloveniji soodgovorni za dogajanje v Darfurju?

Najprej hvala za tole priložnost in za pomoč s promoviranjem peticije za mojo osvoboditev, ko sem bil v zaporu.

Ko govorimo o humanitarni krizi v Darfurju ne moremo reči, da ste za dogajanje odgovorni vi. Ste pa s človeškega vidika soodgovorni za reševanje problema, za zaustavitev trpljenja ljudi v Darfurju. Ti ljudje trpijo zaradi uradne sudanske politike, ki ji je v interesu spodbujanje nadaljnih etničnih in drugih delitev med ljudmi. Treba je vedeti, da vlada tudi neposredno oborožuje nekatere skupine in jih spodbuja k nasilju. Odgovorni ste torej v imenu človečnosti. V Darfurju se namreč dogaja genocid, ljudje bežijo s požganih domov, tako da je število beguncev preseglo številko 300.000. Tem ljudem pa niso zagotovljene niti najosnovnejši pogoji. V Sloveniji se trudite po najboljših močeh, za kar se vam zahvaljujem.

Eno je torej odgovornost, ki nam pritiče kot ljudem, ki vedo za trpljenje drugih. Kaj pa odgovornost za podnebne spremembe. Te naj bi namreč bile eden glavnih vzrokov za spopade. Vojna za vodo, kot v naslovu svojega dokumentarca pravi Tomo Križnar.

Veste, težave z vodo oz. okolje je eden izmed vzrokov. Ki pa ga sudanska vlada s pridom izrablja za prikrivanje druge resnice. Vojna je namreč v prvi vrsti politična. Oblast v Kartumu skuša ostale odriniti od vzvodov moči, da bi lahko sama ohranila svoj položaj. To pa ji uspeva z netenjem spopadov med različnimi frakcijami, z vzpostavljanjem delitev. To kar se dogaja v Darfurju in kar se je dogajalo v Nubskih gorah je zanikanje vseh pravic posameznim skupinam ljudi v Sudanu. Ljudem se odreka pravico do sodelovanja v političnem procesu, odreka se jim pravico po delitvi narodnega bogastva. Voda in podnebne spremembe so torej zgolj prikrivanje pravega motiva sudanske vlade, ki je iztrebiti afriška ljudstva v Darfurju, da bi si na ta način zagotovila oblast.

Mednarodno skupnost nagovarjate h ukrepanju. Skupnost pa dlje od besed ne seže. Kaj se mora spremeniti?

Dve ali tri leta nazaj so Američani dogajanje v Darfurju označili za genocid, Evropa pa je ostala tiho. Z optimizmom in upanjem me navdajajo ljudje kot je Tomo Križnar, ki si prizadevajo ze rešitev konflikta, pa vsi ljudje, ki postajajo vse bolj ozaveščeni. Ljudje v Evropski uniji se namreč vse bolj zavedajo položaja v Darfurju, zato menim, da se stvari tukaj izboljšujejo. Tudi sam sem tukaj ravno zaradi tega. Da namreč ljudem dopovem, da se v Darfurju dogaja genocid. In da pomagam vsem aktivistom, ki predstavljajo resnico o Darfurju. Upam, da bo zato tudi evropska politika sposobna slediti zgledu ZDA izpred let, ko so dogajanje označile za genocid.

Kaj menite o Zahodu?

Zahod ima odgovornost, da izvaja pritisk na sudanske oblasti in da različne uporniške skupine posede za mizo, kjer bi se dogovorili o političnem reševanju krize. Ko bo ozaveščenost dosegla določeno stopnjo, se bo politika Zahoda konkretneje lotila reševanja problema. Upam, da bo to čim prej.

Ljudje torej postajajo bolj ozaveščeni glede Darfurja. Kot kaže, pa bodo morali še enkrat več postati bolj ozaveščeni tudi glede DR Kongo …

Res je. Ne moremo reči, da mora mednarodna skupnost pozabiti na ostala trpljenja ljudi po svetu. Mednarodna skupnost pa mora pomagati tudi pri reševanju našega problema.

Kaj menite o ideji, da bi ljudem v Darfurju pomagali s tehnologijo. S kamerami, računalniki, internetom, da bi lahko pomagali eden drugemu in da bi lahko bolje obveščali mednarodno skupnost? Je to dober začetek reševanja težav?

Začetek reševanja bi to lahko bil. Tako bi namreč dosegli mednarodno skupnost in jo konstantno opozarjali na genocid. Za rešitev problema pa je potreben mednarodni politični pritisk na sudansko vlado, da bo spremenila način vladanja v državi. Brez tega ne bo rešitve.

Polagate kakšne posebne upe na ZDA z Barackom Obamo na čelu?

Ne morem reči, da je lahko en človek upanje za politiko cele države. Vem, da en človek ne more spremeniti zunanje politike ZDA. Obtaja pa upanje, da bo novi kabinet delal bolje kot prejšnji. Vseeno pa moram še enkrat poudariti, da je bila zadnja ameriška administracija pogumna, da je dogajanje označila za genocid. Če bo načrt za Darfur grajen na tem, bo ukrepala tudi nova administracija.

Poleg drugih politikov boste obiskali tudi tiste na Poljskem. Zakaj?

Ker so me povabili. In zaradi Darfurja sem pripravljen iti kamorkoli. Za ljudi, ki trpijo zaradi sudanske vlade, in ki so jim bile v zadnjih osmih letih odrekane osnovne pravice. Ker ni izobraževanja izgubljamo cele generacije. Nimamo primerne zdravstvene oskrbe, pitne vode. Otroci, ki so vzgajani v okolju polnem nasilja, nenehnega bombardiranja, streljanja, se bodo tega bremena težko znebili. Pred nami je ogromno izzivov. Za rešitev pa potrebujemo dober načrt.

S seboj ste prinesli tudi dokument, v katerem piše, da bo vsak, ki bo podpisal mirovni sporazum, ubit. Lahko poveste kaj več.

Gre za načrt sudanske vlade, kako še bolj razdeliti darfurska ljudstva. Netijo spore. Načrt vlade je, da bodo predstavniki vpletenih strani, ki bodo podpisali mirovni sporazum, naskrivaj usmrčeni, s čimer želijo spodbuditi še več nasilja med vpletenimi stranmi. To je zapisano v dokumentu, s katerim je bil seznanjen tudi svetovalec sudanskega predsednika za varnostna vprašanja.

Koliko časa se boste borili za Darfur?

To je moja usoda. Če bo kriza razrešena, bo moj cilj dosežen. Če ne … Moja naloga je, da se borim do konca življenja.

Ste borec za svobodo.

Tega naziva si ne zaslužim. Delam pač po najboljših močeh, da bi obvaroval moje ljudi v Darfurju.

Ste sudanski Nelson Mandela?

Ne. Sem zgolj Sulejman Jammous, humanitarni koordinator Sudanske osvobodilne vojske. Nelson Mandela pa je zvezda, mož, ki mu je treba slediti. Če bom lahko, bom sledil njegovi zapuščini, sem pa zgolj Sulejman Jammous.

Imate ob koncu kakšno sporočilo za našo javnost?

Moram se zahvaliti za ves trud, ki so ga ljudje tukaj vložili za Darfur, od prizadevanj Janeza Drnovška naprej. Bil sem v Portorožu, kjer sem prisostvoval eni od projekcij Križnarjevega filma. Ta trud za ozaveščanje me navdaja z optimizmom. To je način, ki ga potrebujemo. Ozaveščanje ljudi. Hvala vsem ljudem. Upam, da boste s prizadevanji nadaljevali.

Nejc Jemec