Govor kandidata za predsednika vlade Boruta Pahorja
Državni zbor, 7. november 2008-11-06

Spoštovani gospod predsednik,
spoštovane poslanke in poslanci,

ta visoki dom prosim, da mi zaupa mandat za sestavo in vodenje nove vlade. Popolnoma se zavedam vseh odgovornosti, ki mi jih nalaga ta zahtevna naloga. Trdno sem odločen, da opravičim vaše zaupanje in pričakovanja naših ljudi, ki jih tu predstavljate. Zdaj ni zame nič pomembnejšega od tega, da nam vsem skupaj uspe premagati prihajajoče ovire in pospešeno nadaljevati pot Slovenije v krog najbolj razvitih in solidarnih držav na svetu.

Zavedam se, da spričo aktualnih razmer zveni to zelo ambiciozno. Toda to je način razmišljanja, kako iz problemov narediti priložnosti. Ne nazadnje, prav ta velikopoteznost je Slovenijo v zadnjih dveh desetletjih pripeljala iz dežele v globoki politični, družbeni in gospodarski krizi v samostojno državo, ki je v prvi polovici tega leta uspešno vodila Evropsko unijo. Ta izkušnja nam daje vso potrebno samozavest, da v prihodnost sicer gledamo z dolžnimi skrbmi, toda nikakor ne s strahom, temveč s pogumom in optimizmom.

Visoki dom,

Velikopoteznost, ne drobnjakarstvo, je mogoče samo pod dvema pogojema. Prvič, da imamo glede prihodnosti jasne cilje in drugič, da zmoremo ustvariti potrebno politično in družbeno enotnost za njihovo dosego. Za svojo nalogo štejem, da prispevam k temu po svojih najboljših močeh. Slovenija potrebuje razvojni sporazum, soglasje o naših dolgoročnih ambicijah in potrebnih strategijah, da jih postopoma dosežemo. Vsako drugačno ravnanje bi v obstoječih razmerah vodilo v odsotnost jasnih prioritet in nas bi pripeljalo v popolnoma brezplodne prepire o stvareh, ki niso bistvene za našo prihodnost.

Pri tem se mi zdi ena stvar bistvena. Za gospodarsko negotovost pred katero smo, ni odgovorna prejšnja vlada. Pred njo smo se znašli skupaj s svetom, ki mu pripadamo. Torej odpade nevarnost, da bi v oblikovanju razvojnega soglasja zgubljali čas in energijo za medsebojna obtoževanja kdo je za kaj kriv ali ne. To je zelo važno. Izkoristimo to v skupen prid.
Popolnoma jasno je, da se je treba zdaj skoraj popolnoma osredotočiti na strateške ukrepe Slovenije za reševanje problemov, ki so posledica sedanjih finančnih in gospodarskih razmer v razvitem svetu. Iskreno povem, da imam glede tega več vprašanj, kot odgovorov. Poudarjam pa dvoje. Prvič, da se na nastalo situacijo ni mogoče odzivati s pasivno socialno politiko, temveč z aktivno razvojno politiko. In drugič, da odgovorov na vprašanja, ki zadevajo nas in ves razviti svet, ne moremo čakati od drugih, temveč da jih moramo poiskati tudi sami. Tudi v tem smislu razmišljam o Sloveniji kot o družbi izvirnosti. Zdaj je čas, da pokažemo vso našo iznajdljivost. Imamo dovolj znanja, talentov in ustvarjalnosti, da se lotimo tega projekta. Naloga vlade je, da ustvari potrebno družbeno in politično ozračje, da vse to poveže v ustvarjalno celoto.

Spoštovani gospod predsednik,
spoštovane poslanke in poslanci,

čeprav so obstoječe razmere in povečana zaskrbljenost ljudi do neke mere zmanjšale njihova visoka pričakovanja glede hitrega izboljšanja življenjskega standarda, vseeno pričakujejo, da bo šlo na bolje. To je razumljivo pričakovanje. Vsi skupaj moramo samo razumeti, da ni mogoče razdeliti več, kot se ustvari, in da lahko Slovenija ustvari več, samo če je boljša od konkurence. Konkurenčnost in dobro kondicijo slovenskega gospodarstva štejem za hrbtenico našega razvoja in socialne varnosti. Naloga bodoče vlade je, da v nastalih razmerah za to ustvari pogoje, ne da bi se vtikala v poslovne odločitve posameznih gospodarskih subjektov. Odločno je treba podpreti zdravi del gospodarstva, zlasti izvozni, premisliti o ukrepih za tisti del, ki se je znašel v težavah, in okrepiti aktivno politiko zaposlovanja.

Ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest, kolikor je le možno zlasti tistih z višjo dodano vrednostjo, je verjetno edini dolgoročno pravi odgovor na verjetno povečanje odpuščanja zaposlenih. To je samo eden od razlogov, da sem se namenil takoj po oblikovanju vlade začeti širok socialni dialog, v katerem bo vlada skupaj s partnerji iskala in oblikovala potrebne dogovore, ki bodo omogočali zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva tako, da bo breme tega socialno sorazmerno in vzdržno. Ta dialog, ki bo, vsaj tako razmišljam, šel čez okvire ekonomsko-socialnega sveta, in znotraj katerega naj bi se okrepila tako socialna kot medgeneracijska solidarnost, bo trajal vse do tedaj, dokler ne bomo upravičeno sklepali, da smo premagali glavne težave, ki jih pričakujemo zlasti v naslednjem letu. Socialni dialog bo seveda stalnica dela prihodnje vlade.

Visoki dom,

Za razvoj in modernizacijo Slovenije je ključno zagotavljanje dinamičnega ravnovesja med ekonomsko, zaposlitveno, socialno in okoljsko politiko, ki bo temeljilo na načelu ravnotežja in na medsebojni usklajenosti ključnih politik. Za povečanje konkurenčnosti gospodarstva je bistveno pospeševanje znanstvenega in tehnološkega razvoja, saj nam bo to omogočilo, da bo Slovenija, ne le prebrodila finančno in gospodarsko negotovost, temveč bo hkrati dosegla razvojno ravnovesje na višji ravni. Temeljni cilji razvoja in napredka posameznika in družbe ter vir bogastva in ekonomske moči je izgradnja družbe znanja. Znanje in ustvarjalnost sta temeljnega pomena pri pripravi ljudi za boljše in bogatejše življenje ter za izzive globalizacije.

Čeprav se običajno načrti vlade na posameznih področjih v državnem zboru predstavijo po izvolitvi predsednika vlade in predstavitvi njegove ekipe v državnem zboru, mi dovolite, da kljub temu zgoščeno in zato površno predstavim glavne smeri naših razmišljanj. In še to samo na, po mojem mnenju, osrednjih področjih, brez podcenjevanja drugih.

Najprej javne finance. Za vzdržno stabilne javne finance, ne samo v dobrih gospodarskih okoliščinah, ampak tudi, ko se pojavi pešanje v gospodarski rasti moramo slediti javno finančnim pravilom. To pomeni, da predvidimo stabilno rast javno finančnih odhodkov, ki ni odvisna od nihanj v rasti fiskalnih prihodkov. Tako v času konjunktur, ko so prihodki izdatni lahko privarčujemo presežke v javnih financah, ki so potrebni za čas, ko prihodki rastejo počasneje, ne da bi za to morali povečati davčna bremena.

Za uporabo tega pravila pa potrebujemo takšno politiko javno finančnih odhodkov, ki daje bistven poudarek kvaliteti porabljenega denarja. To pomeni, da za denar, ki smo ga porabili za posamezne programe tudi zagotovimo kvalitetne rezultate teh programov.

Z namenom pravičnejše in solidarnejše porazdelitve davčnega bremena načrtujemo popravke dohodninske zakonodaje za izboljšanje položaja najnižjih dohodkovnih skupin zavezancev in za bolj optimalno razvrščanje dohodninskih zavezancev po davčnih razredih.

Za izboljšanje dohodkovnega položaja najbolj ogroženih skupin bomo preučili možnosti popravka splošne davčne olajšave. To bomo storili tako, da jo bomo približali letnemu znesku minimalne neto plače in proučili možnost hitrejše in ugodnejše ureditve stanovanjskega problema s ponovno uveljavitvijo posebne stanovanjske olajšave.
Zaradi pritegnitve dodatnega kapitala, predvsem pa dobrih in obetavnih proizvodnih programov, bomo uvedli dodatne stimulativne davčne ukrepe za reinvestiranje kapitalskih dobičkov. Namenjeni bodo direktnemu investiranju v nove naložbe ter programe, še posebej na področju novih visokih tehnologij.

Z namenom spodbujanja stabilnosti finančnih trgov bomo preučili obdavčenje prejetih letnih obresti na bančne depozite, in sicer za čas obstoja finančne negotovosti, kot jo bodo opredeljevali kriteriji Banke Slovenije.

Zavezujemo se za postopen in transparenten umik države iz podjetij, ki so v procesu preoblikovanja družbene lastnine ostala v državni lasti, vendar predvsem tam, kjer je to z vidika njihovega dolgoročnega razvoja smotrno. Glede na finančno negotovost bomo delovali kot dober in skrben gospodar in preučili dodatne ukrepe.

Delovali bomo za okrepitev moči in položaja neodvisnih institucij, ki so nujne za delovanje pravne države na področju državne uprave in gospodarstva ter na področju zagotavljanja pravic in interesov državljanov. Uresničen bo prenos nekaterih nadzornih funkcij države na neodvisne nadzorne institucije. Na področju finančnega sistemo bomo v okviru Banke Slovenije ustanovili enotno agencijo za nadzor in regulacijo finančnega sistema.

Glede gospodarstva. Načrtno bomo spodbujali gospodarsko rast s sofinanciranjem investicij v tehnološke parke in inkubatorje, znanstveno in svetovalno delo ter izobraževanje. S tem bomo vodili tudi politiko gospodarskega razvoja, s poudarkom na razvoju regij. Pri tem bomo kombinirali državne in zasebne investicije, v določenih trenutkih pa bomo iz teh projektov izstopili s privatizacijo ali pa bomo odgovornost v celoti prenesli na zasebni kapital.

Da bi zagotovili visoko produktivnost in učinkovitost podjetij, bo država vlagala proračunska in druga sredstva v razvoj in visoko tehnologijo v podjetjih, v nastajanje tehnologije znanj podjetij, to je v raziskovalnih in razvojnih organizacijah, tehnoloških parkih in inkubatorjih ter v izobraževalne organizacije. Zasebnike bo pri tem spodbudila z davčnimi spodbudami in s pospeševanjem javno-zasebnega partnerstva.

Uveljavili bomo ukrepe za večjo učinkovitost finančnega sistema v financiranju predvsem novo nastajajočih in hitrorastočih tehnološko naprednih podjetij. Osnovni princip delovanja politik bo subsidiarnost, v okviru katere bo država s sofinanciranjem podprla sklade tveganega kapitala. Hkrati bo spodbujala razvoj bolj tveganih finančnih instrumentov, prilagojenih takim podjetjem, in zagotavljala ugodne in stabilne institucionalne pogoje za njihov razvoj.

Podjetništvu, ustanavljanju in rasti mikro, malih in srednje velikih podjetij v skladu z načeli evropskih listin, ki spodbujajo mala podjetja, bomo posvetili posebno pozornost. Tako bomo malim in srednjim podjetjem olajšali dostop do financiranja, okrepili pravno in poslovno okolje za zagotovitev pravočasnega plačevanja gospodarskih poslov in uvedli ukrepe za odpravo finančne nediscipline. Posebej bomo pri izkoriščenju priložnosti, ki jih ponuja enoten trg, spodbujali in podpirali mala podjetja. Med več kot sto tisoč malimi in srednjimi podjetji v Sloveniji je veliko razvojnega in inovativnega potenciala, ki ga nameravamo posebej spodbujati z ustreznimi finančnimi spodbudami, davčno politiko in izobraževanjem.

Zavezujemo se, da bomo za delovanje na teh področjih razvili finančne mehanizme državne finančne institucije Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke), ki bo delovala kot specializirana finančna institucija, a pod polnim nadzorom bančnega nadzornika. Koncentracija kapitala, finančnih sredstev in specializiranega znanja bodo omogočila sinergijske učinke na področju priprave in izvedbe pomembnih programov in projektov, ki jih bodo sprejeli vlada in resorna ministrstva, operativna izvedba pa bo potekala preko te institucije. Gre za poenotenje finančnih spodbud države za mala in srednja podjetja, za sofinanciranje hitrorastočih tehnološko naprednih podjetij, za velike projekte na področju gospodarske infrastrukture, za finančno sodelovanje in posredovanje med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) ter za mednarodno razvojno sodelovanje Slovenije.

Vendar se ob tem zavedam, da gospodarska rast sama po sebi ni izključni cilj gospodarske politike. Za nas je pomemben takšen gospodarski in družbeni razvoj, ki omogoča boljše življenje za vse. Rast mora zato izvirati iz višje produktivnosti in večje učinkovitosti, kar po eni strani omogoča, da bo slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno v okviru svetovnega, po drugi strani pa vodi do nastanka bogatejše in solidarnejše družbe. Zato bodo vsi zaposleni v večji meri deležni dobrobiti gospodarskega razvoja. Vsled tega bomo pospešili razvoj temeljnih oblik ekonomske demokracije, kot so sodelovanje zaposlenih pri upravljanje, notranje lastništvo zaposlenih in udeležba delavcev pri dobičku.

Glede znanosti in tehnološkega razvoja. Zaradi okrepitve gospodarskega razvoja bomo delovali za odličnost znanja kot pogoj za preskok in sprostitev poslovne iniciative. Okrepili bomo procese, v katerih Slovenija postaja križišče znanja, idej, ustvarjalnosti, inovacij in gospodarskih tokov. Zato smo si za cilj postavili ustvarjanje družbe znanja, ki temelji na kakovostnem izobraževanju ter odličnosti v znanju, tehnologiji in inovacijah. Tako bomo uveljavili suvereno vključitev Slovenije v globalno delitev del, pri čemer bo gospodarska rast temeljila na visokih in po znanju zahtevnih ter okolju prijaznih tehnologijah ter manj na povečanju intenzivnosti dela.

Okrepili bomo opešan in podhranjen znanstveno-inovativni in razvojni naboj, povečali njegovo učinkovitost ter ustvarili pogoje za odličnost visokošolskega izobraževanja in znanstvene dejavnosti. Izbrali bomo nekaj interdisciplinarnih raziskovalnih programov, ki bodo sposobni enakopravno sodelovati z novimi infrastrukturnimi centri v EU oziroma se sami potegovati za ta status.
Zavzemamo se za okrepitev in razvoj odličnih univerz in drugih visokošolskih ustanov. V visokem šolstvu bo za večjo učinkovitost in višjo kakovost z ustreznimi ukrepi treba spodbujati mednarodno povezovanje, oblikovanje centrov odličnosti, povezovanje raziskovanja s študijskim procesom ter neodvisno nacionalno in zunanje preverjanje in zagotavljanje kakovosti. Graditi je treba na kakovostnih programih, akademskem osebju ter univerzah in visokošolskih ustanovah.

V polni meri bo potrebno povezati znanje, informacijsko-komunikacijske tehnologije in finančne spodbude. Načrtujemo, da bomo v raziskovalno-razvojne organizacije uvedli sistemsko podporo celovitemu delovanju raziskovalnih infrastrukturnih centrov. Spodbujali bomo medinstitucionalno združevanje raziskav in razvoja v centrih odličnosti, kjer naj bi sodelovala tudi manjša podjetja.

Podpirali bomo internacionalizacijo in globalizacijo slovenskega visokošolskega raziskovalnega prostora in sistematično ter strateško usmerjeno pripravili vstop v mednarodni prostor in pospešeno vključevanje v evropski visokošolski prostor (EHEA), evropski raziskovalni prostor (ERA), ter evropske razvojne programe in iniciative.

Glede okolja. Zavedamo se, da je za dolgoročni razvoj ključna trajnostna okoljska politika in gospodarno ravnanje z naravo in okoljem. Dvigovali bomo kvaliteto življenja in konkurenčne prednosti Slovenije ter izpolnjevanje odgovornosti v globalnem svetu uresničevali s spoštovanjem meja okoljske obremenitve prostora in s prehodom v nizkoogljično družbo. Spodbujali bomo učinkovito uporabo lastnih obnovljivih virov energije, prednostno lesene biomase, sončne in vetrne energije ter izrabe (bio)odpadkov, vendar na naravovarstveno nespornih območjih in na racionalen, okolju prijazen način.

Zato je potrebna aktivna vključitev raziskovalnih institucij in spodbujanje indutrije za večje investiranje v alternativne vire energije ter v zmanjševanje rabe energije. Javni sektor bo z zelenimi javnimi naročili in z obveznimi letnimi programi iin cilji zmanjševanja rabe energije zgled trajnostne naravnanosti.

Glede socialne politike gledano širše želimo ustvarjati vključujočo družbo, ki nikogar ne bo puščala ob strani, v kateri bodo štela predvsem znanja in sposobnosti.

Uspešna družba blaginje je možna samo ob učinkoviti državi, ki posamezniku omogoča samostojno skrb za lastno socialno varnost in socialno varnost svoje družine ter zagotavlja večjo družbeno povezanost in vključevanje najbolj ranljivih skupin. Zavedamo se, da sta varna zaposlitev in zanesljiv dohodek najboljša dejavnika socialne varnosti.

Zavzeli se bomo za to, da bodo kvalitetne storitve izobraževanja, javnega zdravstva, socialnega varstva, oskrbe starejših, kulture ter stanovanja, šport in ostale javne storitve bolj dostopne vsem.

Dvig kvalitete na področju zaposlovanja zahteva izboljšanje delovnih pogojev, večjo skrb za zdravje in varnost pri delu, dobre plače za opravljeno delo, ki ljudem omogočajo dostojno življenje, minimalne plače, ki po višini presegajo prag revščine, najnižje pokojnine, ki za polno delovno dobo upokojencem zagotavljajo dostojno življenje. Zavzeli se bomo za večjo konkurenčnost mladih na trgu dela in njihovo zaposlovanje.

Na koncu, vendar ne nazadnje, glede varnostne in zunanje politike.
Oboje na strateški ravni določa državni zbor in vlada se bo trudila uresničiti zastavljene cilje. V tem smislu bomo imeli kontinuiteto slovenske varnostne in zunanje politike. Mislim, da je prav, da se ob tem dotaknem samo ene teme, za katero verjamem, da bi bil po njej vprašan v nadaljevanju današnje razprave. Gre za odnose s sosednjo in prijateljsko Hrvaško. S sedanjim predsednikom vlade sva se v času po volitvah večkrat posvetovala o razmerah, povezanih s finančno negotovostjo in glede slovenskega stališča o odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij sosednje Hrvaške z Evropsko unijo. Odločitve sedanje vlade podpiram, ker je imela in ima za to upravičene razloge.

Kar se tiče odprtih vprašanj določitve meje med sosedama na kopnem in na morju želim, da mešana diplomatska komisija čim prej uspešno zaključi delo in vladama obeh držav predstavi alternative za dokončno ureditev meje med državama in tudi drugih odprtih vprašanj. Zame je odločilno, da med načeli, ki naj jih sprejmeta obe vladi in parlamenta za morebitnega arbitra, Slovenija vztraja pri načelu pravičnosti.

Spoštovani gospod predsednik,
spoštovane poslanke in poslanci,

to, da se v uvodu nisem dotaknil vseh področij dela nove vlade, nikakor ne pomeni, da bi katerokoli od nalog, ki nas tam čakajo podcenjeval. Če se recimo nisem dotaknil razvoja podeželja in vloge kmetijstva, ne samo kot gospodarske panoge, temveč zlasti enega od nosilcev slovenske narodne identitete, tega nisem storil zaradi podcenjevanja, o tem se boste lahko prepričali ob predstavitvi vladne ekipe in njenega programa. Če se recimo posebej nisem dotaknil kulture, potem naj bo za ta uvod dovolj, da vem, da je temelj naše narodne suverenosti in da moramo tudi skozi njeno perspektivo videti priložnosti, da Slovenija v pogojih odprte družbe okrepi svoj narodni značaj.

O nalogah države glede zagotavljanja pogojev za vsestranski razvoj narodnih skupnosti je posebej zapisano v koalicijskem sporazumu. Državni zbor je v prejšnjem mandatu novi vladi naložil, da v kabinet imenuje ministra brez listnice za Slovence po svetu. Seveda se mi zdi kot morebitnemu mandatarju vsako povečevanje števila kabineta neprijetno, vendar bi rad poudaril dvoje. Prvič, v tujini živi velik del našega narodnega telesa in dejstvo, da se bo pristojni minister posebej živahno prizadeval okrepiti vsestransko sodelovanje je prava odločitev. In drugič: na ta položaj nameravam predlagati osebnost, ki vsaj po mojem utegne vzbujati vsesplošno odobravanje med Slovenci, tako v domovini, kot po svetu.

Prizadeval si bom, da se okrepi zaupanje javnosti v ustanove pravne države in da te ustanove v okviru svojih pristojnosti, brez vmešavanja politike opravijo svoje delo. Država je dolžna zagotoviti pogoje za to, med njimi tudi njihovo neodvisnost. V ta okvir na nek način sodi tudi vprašanje človekovih pravic in ene temeljne med njimi, pravice do človekovega dostojanstva. Vlada bo, če bom zanjo dobil zaupnico, storila vse, kar je v njeni moči, da se ustvari potrebna družbena atmosfera, v kateri bodo prevladovali občutki za solidarnost, strpnost in sožitje različnosti.

Osebno se mislim poleg usklajevanja ključnih politik, vključno z reformo zdravstvenega sistema, posebej s predsedniki strank in državnim zborom, posvetovati in urediti tri vprašanja. Prvič. Dokončati uskladitev in sprejem dveh zakonov, ki zadevajo polpreteklo zgodovino tako, da bomo naše mrtve pokopali brez preglasovanja. Naj bo to prispevek k narodni spravi. Te ne razumem kot spreminjanje zgodovine, temveč spreminjanje prihodnosti. Če hočemo zlasti pri mladi generaciji vzgojiti sodobni patriotizem, je to skoraj eden od pogojev za to. Drugič. Nadaljevati delo pri pripravi zakonodaje za oblikovanje regij tako, da bo dosežena dvotretjinska večina v tem visokem domu in s tem ustanovitev pokrajin kot instrumenta odpravljanja razvojnih neskladij. Tretjič. Glede varnostne in zunanje politike ne bomo sprejemali nobenih pomembnih odločitev brez predhodnega posveta s predsedniki strank ter zlasti državnim zborom.

Naj ob koncu še enkrat povem to, kar sem poudaril pred predsednikom države, ko mi je zaupal to kandidaturo.
Najpomembnejši smo ljudje; naše znanje, talent in ustvarjalnost. Vloga države je, da ustvari pogoje, da imamo vsi enake možnosti, da talente razvijemo in pokažemo na glede na politične in druge razlike med nami. Veljam za potrpežljivega politika konsenza, vendar pri eni stvari zgubim potrpljenje – če kdorkoli znova in znova govori o naših in vaših. Zlasti v časih, ki nas čakajo, si te pogubne delitve ne moremo privoščiti. Potrebujemo eden drugega.

Spoštovani predsednik,
visoki dom,