Duh reformacije
6. november 2008 ob 10:51 | Elena Pečarič |»Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha in reformatorjev,” je dejal predsednik RS g. Türk v svojem govoru ob dnevu reformacije. In še kako res je, da bi nas ta duh moral znova prevzeti v teh časih, ko se zdi, da je malodušje vse kar premoremo in znamo. Zdi se, da se dogaja vse mimo nas in da na nič več nimamo zares vpliva; še posebno sedaj, ko so volitve že mimo in nas strašijo z vsesplošno finančno krizo. »To je nujno in prav, ker želimo, ker hočemo - ne le preživeti, ne le ’stati in obstati’, ampak tudi zagotoviti si pravično mesto v svojem okolju,« in svoje mesto v družbi, lahko skoraj samoumevno nadaljujem in uporabim besede g. Türka zato, da ga z njegovimi besedami opomnim na vse tisto, o čemer govori, a ne počne.
Hočemo pravice in dolžnosti, človekove in državljanske ter seveda enake možnosti, s katerimi si bomo lahko zagotovili enakopravno soudeležbo na vseh družbenih ravneh. Zato potrebujemo najprej in predvsem pogoje za ustvarjanje aktivnega, neodvisnega življenja ter avtonomnosti; čeprav strogo vzeto je avtonomnost stvar odločitve in etične drže ne glede na razmere in pogoje v družbi. Za vse, ki v svojem vsakdanjem življenju potrebujemo pomoč, je osebna asistenca temeljni pogoj za dosego polnopravnosti in enakopravnosti. Duh reformacije pomeni med drugim tudi ustvarjanje sistemskih sprememb, ki bodo omogočale pogoje za različne življenjske možnosti in priložnosti. Reformirati pomeni spreminjati pravno formalne pogoje za bolj odprto družbo, v kateri ne bo izključevanja drugačnih in različnih.
Reforme v socialnem varstvu so ne le potrebne, ampak nujne; ne zgolj sedaj, ko straši recesija, ki bo za nekatere dober izgovor za krčenje pravic in možnosti tistih, ki so jim že tako okrnjene. O njih se pravzaprav že dolgo veliko govori, a nič ne naredi. Smo še vedno v konceptualnem in sistemskem zaostanku, vsaj za 30 let, za državami po katerih bi se morali zgledovati. Imamo namreč vse preddispozicije in finančne zmožnosti, zato so vsi izgovori neutemeljeni in zaman. Gre zgolj za politično voljo ali bolje za politično odločitev, ki pa jo očitno nihče ne upa ali noče sprejeti. Raje se o duhu reformacije govori na priložnostnih dogodkih ali ob svečanostih z upanjem, da se nič ne vzame preveč resno in, da se vse čim preje pozabi.
Sama pa sem na izrečene besede in govore politikov zelo pozorna predvsem zato, da jih lahko pokličem k izpolnjevanju njihovih obljub. Prepričana sem, da tisto kar se govori je potrebno tudi izpolnjevati oz. delovati skladno in konsistentno s tem, v kar se ljudi želi prepričati. In spomnimo se, kako hitro in naenkrat je že leto okoli od kar je g. Türk postal predsednik RS. V tem času sem mu pisala več javnih pisem na katera ni nihče iz njegovega kabineta odgovoril, prav tako pa so na email naslov dobili cca. 80 drugih člankov in dopisov, ki so bili enako ignorirani. Trdim, da so bili vsi v duhu reformacije na katero se g.Türk sklicuje, reformacijo kot kulturno in politično gibanje. No pa nič zato, kljub vsemu zaseda prva mesta priljubljenosti v javnomnenjskih anketah. P.R. mu vsekakor dobro deluje, konkretnih dejanjih izven tega pa ni zaslediti. Če se ne spustimo v presojo izbire ustavnih sodnikov o katerih bi se dalo razpravljati, pa kdaj drugič.
Vse bolj pa se zdi in kaže, da smo v časih kontrareformacije; ta teden smo celo brali novico, da se v okviru javne uprave namerava zaposliti duhovnike. Svetovna finančna kriza je le še dodaten argument, da se žrtvuje in žrtvujejo najšibkejši členi, delavci, mladi, upokojenci, brezposelni ter drugo socialno šibko prebivalstvo. Rešuje se namreč vse tiste, ki so do sedaj uživali v gospodarski rasti in jo niso bili pripravljeni deliti z drugimi. Sedaj, ko pa so ustvarili vzroke in pogoje za krizo, pa želijo, da si jo enakopravno razdelimo in jim jo odplačamo. To je vsa perverzna logika globalnega kapitalizma
Morda nam gre še vedno predobro, še vedno živimo preveč udobno, da bi se upirali, uprli, protestirali in zahtevali, od tistih, ki smo jim dovolili, da nam vladajo, da nas vladajo in vodijo, da tudi delajo in kaj naredijo za nas. Dobesedno bi morali vzeti sporočilo pesmi Iztoka Mlakarjeve pesmi:«…sem se moderniziral, sikirce nimam več, a tudi z motorko mi pade glava preč.«
Elena Pečarič
6. november, 2008 ob 11:05
Maske padajo
6. november, 2008 ob 11:24
Elena, podpišem.
6. november, 2008 ob 12:32
@mirjana
Kaj pa ti nekaj brezglavo podpisuješ?
Recimo tole:
V tem času sem mu pisala več javnih pisem na katera ni nihče iz njegovega kabineta odgovoril, prav tako pa so na email naslov dobili cca. 80 drugih člankov in dopisov, ki so bili enako ignorirani.
Si ti Mirjana tudi pisala več javnih pisem in cca 80 drugih spisov na email naslov?
Močno dvomim.
In enako dvomim, da kdo sploh še razmišlja s svojo glavo. Vtis je, da so se mnogi samo izgubili iz svoje črede in iščejo pot nazaj!
O Eleni: Histerični popadki. Interpelacija velikega Drugega, dajanje ponudb, ki morajo biti zavrnjene. In take “out of the closet” obtožbe in razkritja so popolnoma neproduktivna, pasage en act je odpoved prvotnemu cilju, izdaja. Fuck you, Elena. Če podiraš institucijo, ne stokaj, da ne deluje. So stvari, ki niso za javnost. Če nasprotno to razkriješ, se iz izcimi le navaden političnokorektni weltschmerz, trpljenje lepih duš in skrušenih teles.
Kriza je priložnost natanko za tiste, ki bodo preživeli; le mrtvi bodo pokopavali svoje mrtve!
6. november, 2008 ob 13:40
Elena, strinjam se s celotno kolumno. Zgleda, da še vedno predobro živimo in zato dopuščamo vse to in še več.
6. november, 2008 ob 13:46
Nisem še slišala politika, ki bi svoje obljube skušal izpolnit in tudi Turk ni nobena izjema. Njegova retorika in spretnost zavajanja je le veliko bolj izpilena.
6. november, 2008 ob 13:55
Baje so za prireditev za dan reformacije zapravili okoli 100 000 evrov. Zakaj je to potrebno? Zakaj v teh kriznih časih ne dajo denarja za socialo, za pokojnine ali pa za vaše asistente? Zakaj se ne odpovejo dragim banketom in še ostalim nepotrebnim luksuzom?Boli jih za nas!
6. november, 2008 ob 14:30
okej, samo dokler se ne razpravlja o lizbonski pogodbi in šimfa čez Evropo/Svet, je pa blizu… zbik je bil nevljuden, ampak tisto njegovo o brezplodnem svetobolju pa jaz podpišem.
6. november, 2008 ob 15:55
http://farm3.static.flickr.com/2369/3007866290_07e060a542_b.jpg
6. november, 2008 ob 22:35
Gdč. Pečarič (in verjetno še nekaj njenih dežurnih šinfačev) zagotovo meni, da bi lahko bil kredibilen predsednik Slovenije le kak Obama, ki pa tudi ne izpolnjuje vseh potrebnih pogojev, da ga ona nebi popljuvala, saj ni na invalidskem vozičku in (verjetno še) ni član YHD. Drugi so pa tako in tako ljudje vredni vsega nezupanja. Bebci…..
7. november, 2008 ob 5:26
zbik,..podpišem,..na misel mi ne pride, da bom za dovoljenje vprašala nekega anonimneža ..z-bika/ico,…
Da, tudi jaz sem mu pisala v zvezi s pravno državo (kot vsem ostalim predsedniškim kandidatom),..zelo jasno vprašanje, pa nisem dobila odgovora,…pa ga tudi nisem pričakovala, saj vem, da so kanidati tedaj maksimalno obremenjeni,.. vendar ni bistvo v tem. Je na to temo javno govoril v parlamentu in to je poteza, vredna njegovih obljub.
Kot kaže, nekateri še vedno mislijo da smo mi zaradi ablasti in ne obratno,..če pa nekomu kapne je najlažje reči, da je histeričen….in če še to ne zadošča,…je hendikepiran, ..samo, da svojemu neprijetnemu občutku zadosti.
jurij, brezplodno svetobolje vidijo v tej kolumni ovčke, hrčki in podganice…pa brez zamere ali pa z njo..
7. november, 2008 ob 7:06
@mirjana!
Ups! Malo sem te podcenjeval, končno je na teh forumih (poleg ostalih klišejev) prisoten tudi “se strinjam”, “podpišem” etc… čredni refleks brez vsake utemeljitve. Je pač cena za tvojo psevdonimnost; cena moje psevdonimnost je v tem, da je moj zastavek strogo diskurziven, da izven tega ne izkazujem interesa. TODA. Moj zastavek je, da so ta vprašanja strukturno pravzaprav ponudbe, ki hočejo biti zavrnjene, da kažejo na histerično pozicijo glede na Gospodarja.
Pišeš: “Da, tudi jaz sem mu pisala v zvezi s pravno državo (kot vsem ostalim predsedniškim kandidatom),..zelo jasno vprašanje, pa nisem dobila odgovora,…pa ga tudi nisem pričakovala, saj vem, da so kanidati tedaj maksimalno obremenjeni,.. vendar ni bistvo v tem. Je na to temo javno govoril v parlamentu in to je poteza, vredna njegovih obljub.”
Če je poanta v tem, da Urad predsednika zaposli še 12 literarno sposobnih tajnikov in tajnic za odgovarjanje na vse mogoče in nemogoče peticije, na všečno pakiranje spretno odplesane, pravno utemeljenih besedne megle, potem je tvoja in še marsikoga zabloda še večja, kot sem domneval. Že citirani del (kljub kontrapunktu v zadnjem stavku, kjer meni ni povsem jasna odnosnica) lepo kaže pravilnost mojega zgoraj navedenega očitka histerične pozicije. Po drugi strani pa je — povedano s preimero — po moje takole. Če prst možganom sporoči, da ga boli, potem ni poanta v tem, da možgani božajo prstek, morda je bolje da celotno telo pošljejo stran od žerjavice. Jasno prstek bo še kar nekaj časa (zaradi opekline) trpel še naprej, čeprav je prvotnega vzroka (vročine) ni več. Pravne države ne zagotavlja predsednik države, ampak jo simbolno reprezentira. Pobudo lahko da le komponentam državnega zbora, tako da sploh ni jasno, kaj razen splošne prijaznosti od predsednika države sploh dobi, saj ni vskemu državljanju odvetnik znotraj neke konkretne zadeve.
Zavedam se omejitve korporativistične primerjave, toda tu govorimo v tako splošnih terminih, da kaj več ne zmorem. O funkcioniranju družbe so pisane debele knjige in argument, kdo je kdo in zaradi koga je, oprostite, populističen. Še več, je prenos potrošniškega odnosa v polje politike, kjer hoče biti tudi “volilec” kralj, ki hoče trgovati s svojim glasom, kjer hoče nekaj neposredno zase, pri tem ko voli. Tako je to. Kako zelo ozek je tak pogled na politiko in kakšne posledice ima to za družbo in na javno sfero, v kateri družba komunicira sama s sabo; no to je pa spet poglavje zase.
7. november, 2008 ob 7:20
zbik…navlažena vlagota vode?
tako nekako bui temu rekli …mentalno onaniranje ali verbalna driska…izbiraj…ni blema :))
7. november, 2008 ob 7:24
Nekoč je izšla (še v stari jugi) čudovita knjižica…”Olovka piše srcem”, kjer otroci komentirajo določene pojme…in na temo kaj je hrabrost je neki otrok odgovoril:
“Hrabrost je, kad te neko juri, a ti opasno bežiš”
Morda ni v kontekstu teme, je pa v kontekstu konteksta .)
7. november, 2008 ob 7:30
…in potegnem vodo!
7. november, 2008 ob 10:00
super,…torej druga varianta…
7. november, 2008 ob 11:24
@Mirjana
Nesporazum. Malo sem povolontiral v vlogi osebnega asistenta: vodo sem potegnil za tabo, ker sama ne zmoreš ali pa se ti ne zdi potrebno!
7. november, 2008 ob 12:34
ajaaa??….
nisem vedela, da je tvoja funkcija potegniti vodo za drugimi…sekretar? :))
7. november, 2008 ob 13:04
Elena a sama tipkaš?