Pahorjev najboljši sosed
5. november 2008 ob 10:11 | Jani Sever |Skupina Pivovarna Laško in Infond Holding bosta prodala skoraj polovico Mercatorja. Boško Šrot pravi, da se bodo pri izbiri kupca odločali glede na ravnotežje med ceno in možnostjo plasiranja svojih proizvodov. Takoj so se oglasili tisti, ki so prepričani, da bi morala Mercator kupiti država.
Tako se zaključuje pot, ki se je začela s prodajo Mercatorja Šrotu in Bavčarju. Naložba Pivovarne Laško in Istrabenza, ki naj bi odprla pot Mercatorju na južne trge, čeprav je tam že bil, se zaključuje ob odhodu vlade, ki je Mercator prodala. V primeru, da ga bo država ponovno kupila, bo krog zaključen. Treba bo samo pogledati, kdo je zaslužil oziroma izgubil in popisati kolateralno škodo. Že sedaj pa je mogoče reči, da država, v primeru, da bi se nova vlada res odločila za nakup Mercatorja, ne bo imela dobička in da med naključne žrtve sodi prva časopisna hiša v Sloveniji, ki je bila ves čas poslovanja Laškega z državo del posla in bi to lahko postala tudi ob morebitni tokratni prodaji Mercatorja.
Argumente za državni nakup Mercatorja je kljub temu mogoče najti. Mercator posluje dobro, masivno zaposluje in poleg tega zagotavlja plasiranje slovenskih prehrambenih izdelkov preko svojih polic. Ob prodaji Mercatorja kakšni od tujih trgovskih verig, poslovanje in zaposlovanje Mercatorja najbrž ne bi bila ogrožena. Bi pa bila skoraj zagotovo zmanjšana ponudba slovenskih izdelkov na Mercatorjevih policah. Razmišljanje ni novo. In konec koncev, ob dobrem poslovanju, je nakup Mercatorja lahko samo priložnost, to velja tako za delniške družbe kot za državo.
Po drugi strani je nakup Mercatorja s strani države nekaj najbolj neprijetnega, kar si lahko zamislimo v tem trenutku. V času krize bi morala vlada najti velike količine denarja za posel, ki ga ne potrebuje. Trgovina na drobno z živili pač ni nekaj, s čimer naj bi se ukvarjala država. Poleg tega bi bil za povečanje konkurenčnosti to korak nazaj. Državni Mercator bi zlahka še bolj dominiral na trgu, to pa nikoli ni dobro za nižanje cen in pestrost ponudbe. Vprašanje, kako naj ravna prihodnja vlada, ima več različnih odgovorov. Zagovorniki, enih in drugih, pa bodo gotovo zelo glasni.
Odprodaja Mercatorja ponovno budi tudi protitajkunsko vojno. Čeprav je mogoče reči, da si Laščani s to potezo zmanjšujejo svoj pomen in razbremenjujejo bodočega predsednika vlade. Še več, ponujajo mu možnost, da postane šampion nacionalnega interesa. Če je Janša Mercator prodal, ga lahko Pahor kupi. Konec koncev bi tako za nazaj samo postalo jasno, da smo res imeli desno in da nam bo prihodnja štiri leta vladala leva vlada. Za povrh pa bi bil nakup celo v skladu s svetovnim trendom krepitve državnega kapitalizma. S slovenskim poudarkom pač.
No, morda so vse špekulacije odveč. Laščani pravijo, da bi radi Mercator prodali trgovcu. Torej enemu od velikih evropskih trgovskih podjetij. A prodajalci si vedno lahko premislijo. Toliko lažje, kadar imajo tako zveneč izgovor kot je nacionalni interes. Se bo vlada, v tem primeru, lahko uprla skušnjavi, da začne svojo pot z velikimi nakupi?
Jani Sever
5. november, 2008 ob 10:59
dober komentar
..ergo, čimprej na šalter, pa dvignt vse prihranke, ki jih imam…
5. november, 2008 ob 11:13
A ni bil Jankovic nekoc zelo zainteresiran za nakup? Sedaj ima priliko. Bomo videli ce bo dal kaksno ponudbo.
5. november, 2008 ob 11:18
Jedli bomo drek zapakiran v vrečke.
5. november, 2008 ob 14:02
ma kakšna država ???
not spustit konkurenco, ne pa na državne jasli…
5. november, 2008 ob 15:04
Če je od lastništva Mercatorja odvisna prihodnost slovenske živilsko-predelovalne industrije, potem ni tisti, ki mora biti pozoren ob prodaji in morebiti celo nastopiti kot kupec, država, pač pa ta živilsko-predelovalna industrija sama. Nenazadnje imajo skupaj dovolj kapitala (in kreditne sposobnosti). Naj se pač združijo, naredijo kak konzorcij, neke povezave itak že imajo, in odkupijo Mercator, če ga tako zelo rabijo. Ali pa naj to predlagajo Mirku Tušu. Ali pa kmetom.
Čeravno gre za resen izziv oziroma problem, države torej ne vidim v vlogi kupca v tem primeru, ker to enostavno ni nujno.
Ob slabem delu akterjev pa seveda lahko izgubimo (Slovenci, Slovenija …) dvoje - pomembnega domačega trgovca in živilsko-predelovalno industrijo.
@Fonzi: ne kliči (tuje) konkurence kar tako. 1. ne vem, če si se že kdaj znašel v kakem Hoferju, Lidlu in podobnih ter imel priložnost opazovati koliko slovenskih produktov je tam na policah; 2. če si slučajno zaposlen v živilsko-predelovalni industriji, bi se ti znalo zgoditi, da boš ob službo, če bo Mercator kupil kak tuji trgovec ali kdo temu podoben.
@Mihajlo: Janković je ekonomsko in politično vendarle premajhen player, da bi imel kako pomembno vlogo pri taki zadevi.
5. november, 2008 ob 17:05
@propolis ah tudi v Mercatorju ni vse slovenski proizvod, tudi v blagovni znamki mercator je vedno več tujih proizvajalcev. Če pogledaš Špar, sam v njemu dobim vse slovenske artikle, ki jih potrebujem. Nekatere tuje firme sledijo povpraševanju, niso vsi tako ozko usmerjeni kot je Lidl in Hofer.
Občutek pa imam, da je velika napaka, da vsa slovenska živilsko pridelovalna industrija sloni na enem podjetju. Tu je večji problem, kot pa sama prodaja Mercatorja. Z lastniško strukturo so sami ustvarili monopol in se sklenili v verigo, ko pa bo zdaj počil en člen pa bo konkurenčna vojna.
5. november, 2008 ob 17:23
Prav imaš, Matia.
5. november, 2008 ob 21:46
Že v redu, Matia. Lepo, da si idealist. Žal pa je treba biti realen in delovati iz dejanskih razmer in v dejanskih okvirih.
Mercator ni nikakršen monopolist, pač pa je na področju trgovine, tudi trgovine z živili, močna konkurenca. Je pa res, da ima močen tržni delež, kar pa najbrž ob takih preteklosti in ob dejstvu, da gre za domačega trgovca ni presenetljivo. Bolj presenetljivo bi bilo, če bi imel pri nas Spar največji tržni delež, ali pa če bi imel Mercator največji tržni delež v Avstriji. Na koga drugega, kot na slovenski Mercator in morda Tuš, se slovenska živilsko-predelovalna industrija pač ne more resno ali dolgoročno zanašati oziroma nasloniti.
Z vidika potrošnika je najbrž res vseeno, v čigavih rokah je Mercator. Lahko nam je s takega vidika celo vseeno, če bi celo crknil. Morda oziroma verjetno nam bo že kak drug trgovec ponudil še bolj zdrava in cenejša živila in večjo paleto le teh. Ampak treba je na reč gledati še s kakšno drugo optiko - vpliv na gospodarstvo, na posamezne sektorje gospodarstva, vpliv na proračunske prilive države, vpliv na zaposlenost, vpliv na oskrbovanost slovenskih krajev in sosesk …
Poskusi se ti prebiti s slovenskim trgovcem v Italijo, Avstrijo ali pa resnjo na hrvaško, v Srbijo,… pa boš videl, s kom boš imel tam opravka in kako tam varujejo svoje gospodarstvo in svoje interese. Polomili ti bodo zobe. V najbolj blagi različici. Toliko o svobodnem trgu in konkurenci.
5. november, 2008 ob 21:54
Make no mistake: mi gredo pa seveda ti klinci kao Šrot, Bavčar, pa Janković in recimo Kordež itak na jetra. Ko je treba prvič poskrbeti za njihove žepe, so seveda polni besed o nacionalnem interesu, ki naj ga preko njih vsi ščitimo, ko je treba zatem še drugič poskrbeti za njihove žepe, pa tisto, kar so pod pretvezo nacionalnega in še kakega visokodonečega interesa nabavili, pa prodajo magari prvemu tujcu, ki pride mimo.
5. november, 2008 ob 21:57
Jah v teh casih bi zagovarjal drzavno lastnistvo trgovine. Nacin kako zmansat ucinek visokih cen je z dampingom. Ce imajo podjetja monopol, kot nam trdi JJ lahko drzavni Merkator prisili spust cen. Res je da je danes Merkator najdrazji, ker se zene za dobicki, ampak ce to v drzavnih rokah nebi pocel bi bil lahko najcenejsi in prisilil vse druge, da so cenejsi… Pac opostimo koncept trzne cene in jo zamenjajmo z posteno ceno…
No sedaj naj se pa ekonumisti zacnejo zgrazat nad mojimi idejami…
5. november, 2008 ob 22:22
Janijev najbolši sosed prodaja Mercator
6. november, 2008 ob 3:47
Merkator naj kupi slovenska živilsko-predelovalna industrija, saj je to v njihovem interesu. Država pa naj poskrbi, da bo lastnica bank, cest, železnice in energetike. Še posebej slednje je pomembno, zato, da se nam ne zgodi taka katastrofa kot Italijanom.
Za dvig konkurenčnosti, pa naj bodo velika podjetja bolj obdavčena kot manjša.
6. november, 2008 ob 9:45
Kje ste črnuharji z zagovarjanjem vašega Jebenega Janeza.. Zdej bo fino in luštn, ko si bosta tajkuna dnar potalala.. Prekleta drhal zahojena!
8. november, 2008 ob 7:58
Ribic;
Hojlaaaa, ribojed, tu smo, vsi CRNUHI, vsi na kupu, da zacnemo ples! A bi rad eno na gobec?
9. november, 2008 ob 8:25
MIRO: odlicno, pa poglejmo!
1. MERCATOR kupi TUS! Imamo samo se eno trgovsko hiso!
2. Drzava postane lastnica podjetij, ki so ali proracunsko ali obvezno storitveno orientirane.
3. Veliko podjetje placuje 100% davke/srednje 60%/malo 30%!
To je po tvojem!!!
Rezultat:
1. TUS navije ceno za 100%! Placujemo ze tako drago, se drazje. Kajti trgovci svoje stroske vedno prenesejo v cene, pa z kakimi 20% zabelijo! Male konkurence pa ni!
2. Drzava je slab gospodar, od casov Marije Terezije in Franc Jozefa, dalje! Razmetava denar, pri koritu so vse prasice pogoltne! Cene rastejo, organizacija pada, birokracija se mnozi.
3. Velika podjetja so predraga, odpuscajo delavce, postajajo birokratski in nesposobni centri. Izvajalci so stevilni mali podjetniki, ki so nezanesljivi ali pa jih pri kompleksnih poslih ni moc integrirati v celoto. Poslov ni vec mogoce dobiti na svetovnem trgu. To smo ze videli s idiotskim razpadom SMELTA, ki bi ga danes SLO KRVAVO rabila.
NIC NI ENOSTAVNO cez palec.