Uršljan leta: Rozman
1. november 2008 ob 10:00 | Irena Kovačević |34- letnega pisatelja Gregorja Rozmana ste gledalci in bralci Vesti imeli priložnost delno spoznati preko njegovega alter ega Dučeta v njegovih kurbarijah med kolumnisti. Sicer Gregorju ni tuj tudi klasični način pisanja, s katerim je na letošnjem Festivalu mlade literature Urška osvojil priznanje najboljšega. Prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb, bo izdal prihodnje leto, kar je tudi nagrada festivala.
Pisatelj - blogger, po poklicu uradnik na medvoški občini, je turbulentno otroštvo preživel na ulicah. Dobitnik kolajne v tapkanju na mestu s košarkaško žogo piše za hobi. Rad sodeluje z drugimi ustvarjalci, npr. slikarji, fotografi, ki so večinoma kar njegovi prijatelji. Kot igralec sodeluje tudi v gledaliških projektih Kulturno umetniškega društva Medvode, aktiven pa je tudi pri soustvarjanju programa MKC Medvode.
V prvem kratkem videu; o njegovi prvi kurbariji, sledi pa mu daljši intervju.
Gregor Rozman: ”V osnovni šoli sem napisal eno tako fukaško zgodbico…”
Vsi, ki ste lačni njegovih izlivov, tule so poti do njih:
Intermedija, multimedija, performansi:
”Metamorfoza v metaforo”, intermedija, ”’dekons”’, 2008
”Metamorfoza v metaforo”, intermedija, ”’koncept”’, 2008
”Projekt53”, multimedijalni projekt odzivanja slikarke in glasbenika, 2007
”Ugo”, naslovna vloga v gledališki uprizoritvi komedije Carle Vistarini, 2006
Irena Kovačević
1. november, 2008 ob 13:29
Duče, tzare!
1. november, 2008 ob 13:34
A bo spet kak svež zapis,napis,opis,izpis,odpis pizdarij? Že dolg ni blo nič…
1. november, 2008 ob 13:46
tak puškin skazal: “na njebi tri zvjezde, na balkoni tri pjezde.”
rozman, čestitke za nagrado in še naprej tako plodno in katarzično ustvarjanje ;)
1. november, 2008 ob 14:21
Ampak si pa res kr podobn Dučeju, haha. Tko fača, pa to…Commando Supremo!
1. november, 2008 ob 14:26
Uf, prebereš Rozmana, pogledaš Irenin recital in…mašta proradi svašta ;)
1. november, 2008 ob 15:04
Čestitam ti za nagrado Festivala mlade literature Urška. Nobena spodbuda talentu ni odveč. Želim ti, da bi jo dobro uporabil na svoji nadaljnji poti.
Vendar si ne morem kaj, da ne bi nekaj pripomnila. Zelo me moti ločevanje na klasično pisanje in vulgarno pisanje. Češ, ko se skušam prebijat v literarnem prostoru, se trudim pisat po nekakšnih okleščenih moralnih standardih, da bi me sprejeli … na spletu pa uživam svobodo in pišem vulgarno. S takim pristopom paradoksalno ravno razveseljuješ vse možne “učiteljice”, kakršno si izpostavil iz svoje osnovnošolske osebne izkušnje, kot da naj bi se upiral takšni mentaliteti. Očitno si podlegel. Vulgarne pisarije so petkrat slabše, profane, banalne, kot za v smeti (beri: smeti = splet), v literarnem prostoru pa odigraš sozvočje s kvazi moralističnim kodeksom in se potrudiš s pisanjem “boljše” literature.
Osebno menim, da je literatura v osnovem okviru dobra ali zanič in vse vmes. V kolikor vulgarnost ne izpade pristna in prepričljivo umeščena v kontekst, pač ne more nastat kakovostna literatura in je zloraba vulgarnosti zgolj zloraba za domnevno šokiranje bralcev. Vendar danes šokantno ni nič več. Obstaja veliko odlične literature, ki je mestoma ali pretežno tudi vulgarna, ker učinkovito in prepričljivo opisuje vulgarno življenje ali vulgarno misel oziroma odslikava burno čustveno razpoloženje pišočega. In sama vulgarnost ne definira instantnega pofla za zabavo drhali. V enak koš lahko vržemo na kile leporečno osladnih pisarij, ki nategujejo bralstvo s kičasto osladnostjo. Čemu ločevanje in s tem prilagajanje, v kolikor pisec resnično želi prebijat okove osvobajanja umetniškega izražanja?
1. november, 2008 ob 18:43
Imam občutek da ga je po tem intervjuju tut pohotna Irenca na suho fasala Ti, ti packa
1. november, 2008 ob 21:18
pridružujem se čestitkam, dobro pišeš
1. november, 2008 ob 22:37
Seksualni manijak haha. To prasico bi pa sam kavsu.
2. november, 2008 ob 0:58
Čestitke!!!
2. november, 2008 ob 11:00
Navdušen sem nad tvojo nadarjenostjo in tvojo duhovitostjo!
Komaj čakam izid tvoje proze.
Čestitam!
2. november, 2008 ob 15:00
Irena ima tako zexy glas… in stas
2. november, 2008 ob 19:27
Komaj čakam na knjigo :D
Avtogram je obvezen ;)
lp
Anka
2. november, 2008 ob 20:26
Kul, fajn pogovor… kar me je zmotilo je pozerstvo avtorice, ki je s svojo dominatno pojavo delno okrnila veličino intervjuvanca. Da to drži kaže položaj rok intervjuvanca, ki se je pred vsiljivimi, intimnimi vprašanji zaprl vase, tudi dinamika in dikcija sta povedali svoje… skratka, morda kakšno lekcijo o pravi meri.
2. november, 2008 ob 23:51
Nisem moralist, vendar se strinjam s teboj doajen, lepi gospe z lepim glasom ne bi bilo treba biti tako pogrošna. Tudi teksta ki je namenjen bolj moški populaciji za lajšanje fizioloških potreb, ji ne bi bilo treba brati :)
3. november, 2008 ob 9:11
jejhata. spet sem momljal.
hvala vsem za čestitke, še posebej pa ireni za prijeten četrtkov popoldanski intervju in za uporabo mojstrstva pri montaži in seksi branju (če bom kdaj želel ozvočiti svoj ženski alter ego, bom vedel na koga se moram obrnit).
hvala za prispevek tudi eni najboljših blogerk v sloveniji. simona, v obrazložitev svoje ostre razmejitve med čistunskim in prostaškim literarnim izražanjem moram s prstom pokazati na tiste bralce, ki ne želijo biti šokirani, in ki hkrati omejujejo bolj neposredne oblike pisnega izražanja. resda prihajam iz ulic urbanega naselja, kjer so udarci pod pasom sicer dovoljeni, vendar pa od tukajšnje povprečne sredine, ki ji vendarle vlada duh podeželja, ki včasih rad zavije dlani v aristokratske rokavice, človek v takih krajih ni vajen takšnega izražanja že zaradi bogokletstva, na katerega opozarjajo vsako nedeljo dopoldan.
srečno!
3. november, 2008 ob 14:32
Gregor, res je, kar praviš - sem povprečen in v ničemer ne izstopam, nisem vajen vulgarnega izražanja in se počutim neprijetno ob tem. Za svoje ime imam osebni razlog, s katerim te ne bi hotel obremenjevati. Kot si pravilno sklepal, hodim redno h maši, vendar ne gledam na pornografijo kot na bogokletje, pač pa na nečistovanje, med ta sklop dejanj, ki vnašajo v našo dušo nemir spadajo tudi požrešnost, pijanost……
Če sem koga prizadel mi je žal.
6. november, 2008 ob 15:11
Kar se ljudske sredine tiče, se vsekakor strinjam s tabo. Vendar kaj pa je naloga ustvarjalca, ki se gre celo neke vrste upornika, aktivista? Da se podreja nečemu, v kar ne verjame, prav gotovo ne. Da se izrazim drugače … Glede na to, da omenjaš Bukowskega kot svoj zgled, neoziraje na kritično mnenje do pisca samega je neizpodbitno zagotovo eno … če bi razmišljal o omejitvah in naravi svojega poslanstva kot na prioritetno mesto postavljaš poanto omejitev ti, ti danes tega zgleda pač ne bi imel, ker pojma ne bi imel, kdo je Bukowski ali pa bi bil to nek povsem drugovrsten leposlovni avtor.
6. november, 2008 ob 15:16
simona, ko sem največ tukaj objavljenih kurbizmov spisal, pojma nisem imel kdo je bukowski. potem pa so me (mislim, da na poljubovem forumu) opozorili na mojo podobnost s starim prdcem.
12. november, 2008 ob 21:00
@Gregor:
Seveda se opravičujem, če je izpadlo, kot da ti dosojam kakšno kopiranje, ali kaj podobnega. Ni bila v tem poanta mojega komentarja. Niti v resnici ne mislim tako, pa če bi Bukowskega poznal od prej ali pa ne. Za katerega koli prdca že gre, ki je kljub glasnemu prdenju, odprdel svoje, je njih poanta, da so vztrajali v svojem ne glede na takratno javno mnenje. Kaj šele v določenih primerih na mnenje oblasti. In to se mi zdi tisti presežek, ki prdne v glavo tipu človeka omenjene učiteljice. Samo to. Želela bi si, da bi bi bil še bolj suveren, avtentičen in vedno povsod ti. Hmmm … Kdo pa si v resnici? Prvi, drugi ali tretji in zakaj ne vse troje hkrati? Hehe … Viš, že to je za pisca vrhunska ugotovitev za res dober začetek. Po mojem mnenju seveda. In vse se zrcali. V vsakem stavku. Laž, resnica in vse vmes.
Drž se!