Risanke naše mladosti
31. oktober 2008 ob 10:49 | Marko Orel |Verjetno je jasno, da nacionalka in predvsem naše privatne televizijske postaje dandanes prisegajo na moderne risanke z vseh koncev sveta, ki s svojo vsebino povečini negirajo tisto, kar je nekoč imel vzhod. Nekatere risanke bi lahko predstavljale spomin na težko obdobje pod taktirko vzhodno-evropskega bloka, a temu ni tako. Poljski Bolek i Lolek, češki Krtek in madžarski Gusztáv so le nekatere izmed mnogih risanih zvezd, ki so pred desetletji osvajale srca številnih otrok. Bila so 70′ in bila so 80′ leta, ko so države zahodnega sveta osvajali Disneyjevi junaki. Vzhod ni imel izbire in je sprejel ponujeno domačo produkcijo. In jo vzljubil…
Tokrat se izognimo težki politični diskusiji o tem, ali se je v vzhodno-evropskih risankah pojavljala kakršnakoli politična ideologija in se v duhu spominov na našo mladost prepustimo lahkotnemu vpogledu v najpopularnejše risane serije, ki so se nekoč vrtele na malih zaslonih.
Lolek in Bolek, ali v originalu Bolek i Lolek, sta glavni zvezdi istoimenske risane serije. Lika temeljita na dveh sinovih Poljaka Władysława Nehrebeckega in sta v osnovi delo Nemca Alfreda Ledwiga. Lolek in Bolek se najprej pojavita v animiranemu filmu leta 1964, le malo zatem pa sta prenesena v številne krajše epizode. S svojim preprostim konceptom in neobremenjeno tematiko, sta junaka v trenutku osvojila srca poljskih otrok. Serija je bila popularna tudi v ostalih, predvsem vzhodno-evropskih državah in je bila hkrati edina risanka, katere predvajanje je bilo dovoljeno v Iranu po verski revoluciji leta 1978. Ste morda v tujini kdaj iskali risane dogodivščine Loleka in Boleka? Za predvajanje med angleško govorečo publiko sta bila preimenovana v Jym & Jam in v Bennie in Lennie.
Še dva junaka, ki ju verjetno vsi poznate – Pat in Mat ali polno ime v originalu, ”Kuťáci, … a je to!, Pat a Mat”. Prvič se pojavita podobno kot Lolek in Bolek leta 1976 v kratkem filmu Kuťáci, sledijo pa številne risane epizode, ki prikazujejo junaka in njuno delo. Ponavadi sta soočena s preprostimi problemi, ki jih kakopak popeljeta v skrajnost, vendar na koncu najdeta pravo, a dokaj banalno rešitev. In to je tisto, kar jima daje čar. Morda lahko kot zanimivost navedemo, da sta avtorja Lubomír Beneš in Vladimír Jiránek sprva ciljala na starejše občinstvo, a na koncu sta Pat in Mat predvsem zaradi svoje flegmatičnosti in večnega optimizma osvojila srca celotnega občinstva.
Tudi Krtka verjetno vsi poznate. Risanka, ustvarjena izpod spretnih rok Čeha Zdeněka Milera, prvič predstavljena občinstvu z epizodo ”Jak krtek ke kalhotkám přišel” ali ”Kako je krtek dobil svoje hlače” leta 1956. Miler je želel ustvariti živalski lik, ki bi vseboval številne človeške lastnosti, a nikakor ni uspel najti primerne živali, vse dokler se ni nekega dne spotaknil ob krtino na svojem dvorišču. Ideja je bila zasnovana in zvezda kmalu rojena. Miler je verjel, da je možno ustvariti risanko, ki bi bila razumljiva za vse, zato je namesto Krtkovega govora uporabil glas svoje hčerke, ki je izražala le najbolj osnovna občutja in zaznavo okolice. Ljudje, stari in mladi, so Krtka vzljubili. Vse ostalo je samo še zgodovina.
Verjemite ali ne, tri naštete risanke so najbolj priljubljene risanke na Poljskem. No ja, vsaj bile so. Poljski otroci si vedno radi ogledajo stare risanke, a danes vseeno prisegajo na junake iz zahodnega sveta a la Spider-Man ali Batman. Podobno kot pri nas.
Vendar ostanimo na poteh nostalgije – obregnimo se še ob ”našega” (sicer Hrvaškega, a šlo je za produkcijo med leti 1967-1971) Baltazarja. Risano serijo je ustvaril Zlatko Grgić in požel velik uspeh ne samo v bivši SFRJ, temveč tudi v ostalih evropskih državah. Risanka se vrti okoli profesorja Baltazarja, ki s svojo umnostjo venomer priskoči na pomoč sovaščanom. A kaj bi vam govoril, saj še pomnite.
Marko Orel
31. oktober, 2008 ob 11:54
Ja, tele risanke so bile res zakon! Vedno znova se jih splača gledati. Pred kratkim sem opazil risanko, ki jo sedaj vrtijo (se mi zdi) na nacionalki. Zdi se mi, da so jo prevedli v Bacek Jon ali nekaj takega. Končno ena spodobna sodobna risanka, ki bi se lahko kosala z zgoraj omenjenimi. Lahko jih pogledate tudi na tubi: http://www.youtube.com/watch?v=pvvrRq0Ds6I itd.
31. oktober, 2008 ob 12:42
Prijeten prispevek za obujanje spominov:)
31. oktober, 2008 ob 13:35
Hvala bogu sem odraščal ob italijanski meji in sem lahko z navadno anteno gledal mal več risank kot pa jih je bilo na tv Ljubljana.
31. oktober, 2008 ob 14:51
Zapis mogoče velja za Češko in Poljsko, za Slovenijo nikakor. Tudi na TV Ljubljana / Zagreb so že konec 60′ in v 70′ vrteli Toma & Jerryja, Pink Panterja, pa “pticu trkačicu” in druge zahodne risanke. Radi smo gledali tudi takšne, ki so dandanes že bolj ali manj pozabljene. Recimo Kalimero, gorila Magilla, mravljinček Atom, Tofffsy … In ne spomnim se, da bi bile takrat komu (vsaj med otroki) “češke” risanke bolj všeč.
Današnja mladina si očitno ne predstavlja najbolje, da tudi pred 40 leti ponudba na naši televiziji ni bila samo socialistična. Konec 60′ in v 70′ smo recimo gledali veliko takrat aktualnih in priljubljenih angleških in ameriških nadaljevank. Spomnim se recimo Svetnika, Maščevalcev, UFO, Colditza, Bonanze, Daktarija, otroci smo uživali ob H.R. Pufnstuf (slovenskega prevoda se ne spomnim), odrasli pa so vsi gledali Mestece Peyton. Od vzhodnih nadaljevank se iz otroštva spomnim samo poljskega Kapetana Klossa.
O.
31. oktober, 2008 ob 15:11
Baltazar in Krtek sta zakon.
31. oktober, 2008 ob 16:19
Eeeeej, kaj pa Bojan??
31. oktober, 2008 ob 16:21
res smo imeli gledalci TV Slovenija v časih, desetletje-ja nazaj na razpolago res širok izbor zahodnih, predvsem ameriških risank, a so bili Lolek in Bolek, pa Gustav, pa mojstra iz “A je to” in še katera vzhodna risanka, da ne spregledamo profesorja Baltazarja, pravi balzam na divje akcije v ameriških risankah. Pa še mladim pljuvalcem čez vse čase pred pojavo ,ne Kristusa, ampak JJ. Ko je vaš idol nosil rumeno rutko, smo mi starejši že čakali, da so se na TV pojavile serije; Interpol, Robin Hood, Nevarnost je moj poklic, da ne govorimo o Mestecu Peyton ali Ben Quiku v Dolgem vročem poletju. Kaj pa je sledilo temu, pa našteva Okapi. In potem mi je v debati pred dnevi neki janševski vseved omenjal le risanko in TV dnevnik. Če pa ne omenim Ježka, Čkalje, Mije Aleksiča (Cule Pokorni) je to greh.
31. oktober, 2008 ob 16:28
Super g. Orel, res obožujem stare risanke. Predvidevam, da se zgoraj napisano nanaša na Poljsko in ne na vse ostale države vzhodne evrope, ker Lolek in Bolek sta top na Poljskem.
31. oktober, 2008 ob 18:50
Zanimivo, debata o starih risankah se pojavi vsake toliko. Če koga zanima ena stara debata:
http://www.carniola.org/2005/12/slovenia-says-good-night.htm
31. oktober, 2008 ob 19:43
Sam Gustav je res legenda http://www.youtube.com/watch?v=HsVv75VCOH0&feature=related
31. oktober, 2008 ob 19:57
Vrhunsko! Le tako naprej g. Orel!
Vest sem začel brati ob vašem komentarju o Smrkcih in ta youtube-ov Profesor Baltazar je video, ki sem ga po dolgem času z veseljem pogledal od začetka do konca. Pa že dolgo ga nisem videl na TV! V exYugi je bil zagrebški studio špica in ni čudno, da je prinesel edinega Oskarja tiste države. Otroška preprostost z globokim sporočilom! In to velja tudi za ostale v prispevku omenjane vzhodne risanke. Na seznamu manjka samo še madžarski Gustav in bili bi kompletni. Škoda je le, da je o vsem tem treba govoriti v preteklem času! Današnji grobi kapitalizem pač ne daje možnosti ustvarjalnemu človeku take subtilne kritike lastnega okolja kot je bilo narediti nekdaj! Kar nekja časa sem preživel tudi v DDR in tistega skritega veselja za zadušeno sivino danes ni več! Škoda! Risanka pa je medij, kjer lahko poveš tisto, kar ti res laži na duši. No ja - pa saj je to pogruntal že Disney z Miki miško ohoho let nazaj in to več kot uspešno marketiral butastim Američanom in njihovi hamburger duši.
Še kaj napišite o risankah g. Orel - bralo se bo z veseljem!
31. oktober, 2008 ob 19:58
Oprostite - slabo sem bral! Tudi Gusztav je na seznamu! Se pardoniram!
1. november, 2008 ob 12:38
Palček Smuk :)
http://vranika.blog.siol.net/2008/06/28/kako-je-palcek-smuk-resil-potopljeni-mesec/
1. november, 2008 ob 22:31
Ni sicer serija risank, ni tako zelo zelo stara, je pa vsaj meni bila zelo super, posiljal sem prosnje po nacionalki, da bi jo predvajali pa sem naletel na gluha ušesa, čeprav vem da so jo predvajali kakih 10-15let nazaj. Risanka v našem prevodi je bila nekaj podobnega “ala” Bedaček Peter in lebdeča ladja … original naslov je The FOol Of the World and the Flying Ship. Je pa res super risanka s super zgodbo. Se link do imdb-ja: http://www.imdb.com/title/tt0205070/ Ce pa jo kdo ima v lasti ali jo najde na spletu, bi bil vesel linka do-le tega. Sem iskal povsod.
1. november, 2008 ob 22:42
Krtek rox ;)
2. november, 2008 ob 8:19
Hej, ta trditev o vzhodni produkciji, ki da je bila vzljubljena ‘pod mus’, ne bo držala. Najbrž bi se še našel kak izvod Tribune, nemara Problemov ali drugih študentskih in kulturnih medijev, iz katerih je očitno, da je bil trend ob koncu šestdesetih izrazito in argumentirano naperjen PROTI Disneyju & podobnim, ker so njegove risanke navajale otroke na kapitalistično ideologijo, pohlep in krutost. Odločitev za vzhodnjake je bila premišljena.