Saturday 16. November 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 
politika

Filmarji čakajo

27. oktober 2008 ob 7:51 | Črt Butul |

Bili smo na zaključku Festivala slovenskega filma, kjer smo se na hitro pogovorili z nekaterimi akteriji letošnjega festivala. Zanimalo nas je, kaj filmarji pričakujejo od zamenjave oblasti, ali bo to prineslo več posluha, denarja oz. jim je vseeno. Izjavo so nam podali (po vrsti): Vinko Möderndorfer, režiser filma “Pokrajina št. 2″, dobitnika največjega števila nagrad, med drugimi tudi nagrade vesna za najboljši celovečerni film. Jan Cvitkovič, režiser kratkega filma “Vem”, dobitnik nagrade vesna za najboljši kratki film. Matevž Luzar, režiser filma “Vučko”, najboljšega študentskega filma na festivalu in nominiranec za študentskega oskarja. Marko Naberšnik, režiser najbolj gledanega slovenskega filma vseh časov, “Petelinji Zajtrk”, lasnskoletni dobitnik nagrade vesna za najboljši film.

Črt Butul

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 66 x komentirano
  1. večerko pravi:

    lol, vratolomno pogumna izjava cvitkota. Filmarji mislijo, da so država v državi. Ohoho, jih bo treba streznit počas. Veliko dela nas še čaka.

  2. solata pravi:

    Slovenski film je čisti qrac, js jim ne bi dal nič. Tipični paraziti, ki brez proračunskega denarja ne morejo narediti nič. Marsikdo bi jajcau u tri p…, pa vlekel proračunski denar.

  3. Pero pravi:

    So res prav neverjetno naduvani s temi svojimi privilegiji. Za koga pa pravzaprav mečejo v luft naše milijone? V glavnem bolj sami zase.

  4. Bo pravi:

    Videl Pokrajno št. 2 … Kar zanimivo, najprej skoraj nisem mogel verjeti, da so kaj takega naredili pri nas. Našel sem nekaj minusov, drugače pa za moj okus plusi: igra, seks, kri. Plusi za to, kako je narejeno — kot v slovenskem filmu še nisem videl. Dejansko nov standard.

  5. večerko pravi:

    še zmeraj mi ni jasno, kje so porabili 700 000 evrov za Peteljinji zajtrk, To je moglo it trave u luft, vsaj glede na čas trajanja snemanja.

  6. Oliveta Boletto pravi:

    Takih ljudi kot ste solata, pero in večerko me je iskreno strah. Če bi odstranili po vaše iz družbe vse pijavke proračuna, bi bila naša življenja še bolj uborna, enolična…Ne potrebujemo filharmonije, pesnikov, filmarjev, filozofov, kmetov?
    Pa srečno, ko se vam bodo evrčki zaguznili v goltancu.

  7. večerko pravi:

    seveda jih potrebujemo, kultura je zelo pomembna stvar, ampak odvisno koga? Tak attitude: boga držim za jajca, kot ga imajo nekateri bo pa treba malo znižati, saj niso bog in batina, če imajo naziv filmarja. Daleč stran od tega za kar se imajo. Sami sebi namen biti je pa vratolomno. To bo pokazal čas. Itak pa sami to že vedo.

  8. MANICA pravi:

    solata, pero in večerko , vam in vam podobnim: sama sem kolesarka, se pravi po vašem načinu razmišljanja: če hočete voziti avto, si sami naredite ceesto, zakaj jo moram jaz plačevati??? Živite ene 20 let nazaj, ko je bil slo film res v kurcu, danes je med najbolšimi, če že ne vsaj po številu narejenih in pobranih nagradah kar najbolši na svetu. Tu je samo del nagrad enega režiserja, med drugim tudi dve največji denarni nagradi v svetu filma na svetu. Solata, mimogrede imaš res dober nick, se ti prilega.

    Jan Cvitkovič - režiser in scenarist:

    - Kruh in mleko (2001),celovečerni film, režiser in scenarist

    Nagrada Lion of the future – najboljši debitantski film na filmskem festivalu v Benetkah.
    Nagrada na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu – nagrada revije Stop najboljšemu igralcu in igralki (Peter Musevski, Sonja Savić)
    Mednarodni filmski festival v Cottbusu – posebna nagrada žirije, nagrada Don Quiotte - Prize of the International Federation of Film Clubs (FICC/IFFC Jury), posebni omembi žirij Fipresci in občinstva
    Mednarodni filmski festival LIFF v Ljubljani - nagrada vodomec glavne žirije kot najboljši film v sekciji Perspektive
    Mednarodni festival v Bratislavi – nagrada za najboljšega igralca (Peter Musevski) in posebna omemba Fipresci žirije
    - Srce je kos mesa (2003), kratki film, režiser in scenarist

    Mednarodna premiera v tekmovalni sekciji Corto Cortissimo na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah
    Posebna omemba festivalske žirije v Cottbusu
    Nagrada za najboljši kratek film na mednarodnem festivalu v Gijonu
    - Odgrobadogroba (2005), celovečerni film, režiser in scenarist

    MFF San Sebastian, nagrada Alatadis – za najboljši prvi ali drugi film režiserja
    MFF Varšava, nagrada CentEast – najboljši film po mnenju akreditiranih filmskih profesionalcev
    MFF Cottbus, Nagrada za najboljši film po mnenju festivalske žirije, Nagrada za najboljši film po mnenju ekumenske žirije
    MFF Torino, Nagrada za najboljši film po mnenju festivalske žirije, Nagrada za najboljši scenarij
    MFF Ljubljana , Posebna nagrada žirije
    Slovenski filmski festival Portorož, Vesna - Nagrada za najboljši celovečerec 2005, Vesna - Nagrada za najboljšega stranskega igralca – Drago Milinovič, Vesna - Nagrada za najboljšo stransko igralko – Sonja Savić

    MFF Spirit of fire Khanty Mansisk, Srebrna Tayga– nagrada za drugi najboljši film festivala, Nagrada za najbolj impresivno filmsko sceno
    MFF Sofija, No Man’s Land – nagrada za najboljši balkanski film
    MFF Festroia Setubal, Srebrni Delfin – nagrada za drugi najboljši film festivala, Nagrada CICAE – evropsko združenje umetniških kinematografov
    MFF Palič Zlati Stolp – najboljši film festivala
    MFF Pecs Nagrada občinstva za najboljši film, Nagrada za najboljšo fotografijo – Simon Tanšek, Nagrada za najboljšega igralca – Gregor Bakovič
    MFF Torun – Poljska: Posebna nagrada žirije, Nagrada Zigmund Kalužynski – za izjemen filmski dosežek
    MFF Noordelijk Nagrada študentske žirije
    - Remek delo (2007), kratki igrani film, režiser in scenarist
    _________________

  9. večerko pravi:

    lol, ne podcenjujem nikogar, niti se ne gre za denar, gre se za attitude.

    Pa tole, kar naj bi bila cvitkova priznanja, je isto kot da bi delavki v tovarni kumaric, v knjižico vpisal koliko vrst kislih kumaric je prodala na mednarodnem trgu, seveda tiste, ki je tlačila v kozarce.

    Izbral si je poklic filmarja, ona vlagalke kumaric in to je to. Jaz ne vidim, ko grem po cesti, da bi katera delavka s sabljo rezala ljudi, ki ji ne verjamejo, da njene kumarice jedo v Nemčiji?

    Sam za attitude se gre in nič drugega.

  10. jurij pravi:

    ma dej ti etitud, bog se te usmil… sikal si bedarije, zdej pa nekej serješ u tri dni. pač si zajebal, to sta ti dami nazorno dokazali in zdaj vsaj ne jokcaj.
    ne vem, a je tko težko kdaj priznat, da si zajebal..?

  11. večerko pravi:

    LOL

  12. jurij pravi:

    pač, eni so boga prijeli za jajca, ti pa ne. nič ni narobe, če si ponosen nase.
    patološka slovenska nevoščljivost :o)

  13. večerko pravi:

    a s ti tut z Lune padu?

    rofl

  14. solata pravi:

    Manica,
    za ceste plačujem ob vsakoletni registraciji (tudi za kolesarske steze)…

    Slovenski film kot inštitucija je v kurcu, dopuščam pa, da so kakšni filmi všečni - predvsem kratki študentski filmi so dobri. Vse drugo kar se šlepa na proračun, je pa qrac in to je dejstvo. Naši filmarji ustvarjajo nebuloze predvsem zaradi zaslužkov in statusov umetnikov. Pohvalimo lahko Košaka, ki je poslla v qrac slovenske provincialce in odšel v Berlin…

    Strinjam se, da je kruh in mleko v redu film, drugi so že pod nivojem in jih niti te obskurne nagrade ne rešijo. Da ne govorimo o letošnji beri, npr. film Nikoli nisva šla v Benetke je tak podn od podna, da bi si rajši pognal kroglo v glavo, kot da bi ga gledal do konca. Da ne govorim o gledaliških režiserjih, ki se kar naenkrat prelevijo v filmske in si v hipu zapravijo ves ugled, tako kot si ga je v mojih očeh Taufer. Priznam, da si pokrajine št. 2 nisem ogledal, in si je tudi ne bom, ker imam poln kufer naših kao umetniških zmazkov. Pa da ne pozabim precenjenega Đurota, ko mu je ministrstvo dalo ogromno denarja za Traktor in neve kaj, pa je očitno ta denar zagonil…

    Še najbolj mi je bil simpatičen “home made” film Tu pa tam, sicer pa po Outsiderju zame ni bilo več povprečnega slovenskega filma…

  15. večerko pravi:

    ne pozabit Ljubljane…zakon film za samomor naredit. Zapiranje vrat in prižiganje luči. Tišina.

    Vs.

    Rekvijem za sanje

    neprecenljivo.

  16. maniva pravi:

    lol, ne podcenjujem nikogar, niti se ne gre za denar, gre se za attitude.

    Pa tole, kar naj bi bila cvitkova priznanja, je isto kot da bi delavki v tovarni kumaric, v knjižico vpisal koliko vrst kislih kumaric je prodala na mednarodnem trgu, seveda tiste, ki je tlačila v kozarce.

    Izbral si je poklic filmarja, ona vlagalke kumaric in to je to. Jaz ne vidim, ko grem po cesti, da bi katera delavka s sabljo rezala ljudi, ki ji ne verjamejo, da njene kumarice jedo v Nemčiji?

    Sam za attitude se gre in nič drugega.

    Delavka v tovarni lahko svoj poklica vlagateljice kumaric opravlja nemoteno, cvitkovič pa klub dvema največjima denarnima nagradama svojega poklica ne more opravljat, to je ta attitude. Dve največji nagradi ponavljam, večerko, kdo si pa ti?

  17. marjo pravi:

    Pa tole, kar naj bi bila cvitkova priznanja, je isto kot da bi delavki v tovarni kumaric, v knjižico vpisal koliko vrst kislih kumaric je prodala na mednarodnem trgu.

    Sori, kaj naj bi blo tu istega pa res ne štekam. Človeka so hotel zrezat in mu onemogočit da bi opravljal svoje delo, tega ti očitno ne veš, in ko je zdej zapizdil nazaj si to prebral in to veš, zato se ti očitno zdi, da je to nekaj zaslišanega. Zdej se pa ti probi vživet, da na šihtu rasturiš, narediš ne vem kok inovacij, nekdo ti pa stalno meče polena pod noge in to uspešno, ko ti je vsega dost se ti strga in zapizdiš, jaz pridem v tem trenutku mimo in vidim kako pizdiš, sam ne vem zakaj in ker sem glup ko kurac, sklepam da pizdiš za brezveze in se mi zdiš kreten. Veš da si najbolši na firmi pa te jebejo glih zato, potem pa pride en naključni bedak mimo in te jebe še on.

  18. ema pravi:

    dopuščam pa, da so kakšni filmi všečni je rekel solata.

    Jaz pa pravim kdo je večji expert, žirije po svetu, ki so samo cvitkotu za njegove filme dale okoli 100 nagrad ali solata, večerko in podobni nergači.

  19. večerko pravi:

    ja res je revček tale cvitko, ko mu je Simoniti odrezal noge, no, vsaj tiča ima sedaj do tal, to je ta attitude.

    lol, revčku prvič v življenju nekaj ne štima, pa cela Slovenija v zrak. Res je bogi tale cvitko.

  20. sraka pravi:

    večerko, se strinjam s tabo. samo tarnjanje. cvitko je že pozabil koliko denarja je dobil za odgrobadogroba, potem pa daje izjave, da je njemu pomembno le to, da je film njemu všeč, za mnenje drugih mu ni mar. torej?

  21. večerko pravi:

    S polno ritjo pizdit ni ravno kredibilno. Človek je res zavit v vato ali pa ga attitude mal preveč daje. Oboje.

    Glede referenc: mislite, da vlagateljica kumaric ob menjavi službe lahko dobi seznam števila prodanih izdelkov v tujini na katerih je pustila prstni odtis? Ne, ne? Attitude je last firme. Cvitkovič bi moral po kolenih hodit pred državo, ne pa biti država.

  22. večerko pravi:

    da bo bolje jasno: Cvitković je podpisan šele na drugem mestu, kajti film je last RS.

  23. ema pravi:

    Tega, da mu za mnenje drugih ni mar ni izjavil nikoli, če pa je te prosim da ta članek skopiraš in objaviš. Rekel je da mu je važno da je film, ko ga dela všeč njemu in ker ne kalkulira, v smislu to bom posnel tako da bo folku všeč, je to dejansko všeč tudi marsikateri žiriji. Res mi ni jasno zakaj se nekateri na vso moč trudite degradirat slo film, ta je zelo dober in to je dejstvo, jebi ga. Kok denarja je dobil za odgrobadogroba? 10000 manj kot so ga dobili ustvarjalci za snemanje gospodarja prstanov. Ne bi pa razpravljal kateri je bolši, ker je to evidentno z jupitra, še eno dejstvo. Pa še ta intervju si preberite da boste končno doumeli kako naše cenijo zunaj:

    Jan Cvitkovič talks about Gravehopping, Winner of CWB Critics Award

    It’s a shame that Gravehopping, a Slovenian candidate for 2007 Oscars, did not find a place among the five nominees for Best Foreign Film.
    The latest award won by Gravehopping is the Cinema Without Borders Critics Award for the Best Film at the Southeast European Film Festival.

    Bijan Tehrani: In Gravehopping you have a poetic and humorous look at death, what inspired you to make this movie?
    Jan Cvitkovič: Usualy priests write and perform a funeral speeches, but during the socialist era that was not always the case in area where I live. In every town and every village, some »talented« persons took over the »job«. Sometimes it was the retired teacher, the mayor, or just ordinary metal worker or peasant. Situations on funerals were sometimes hilarious and absolutely unreal.
    That motivated me to try to show that death is actually a very intensive part of life.

    Bijan: Your characters while being very unique look quite real. Did you know
    anyone close to their characters in real life?
    Jan: No, I invented the characters and than tried to find the esence of the character in each chosen actor.

    Bijan: Does Semi, (she is IDA!), the mute girl in your film, represent innocence? She has a very special and important presence in the movie, like the presence of Guilietta Masina in La Strada. How did you come up with this character?
    Jan: When I write the script, I try not to think, not to involve rational part of my personality too much. The things that come out are more pure that way, more connected with that thing that we call God. I am glad that you felt and understood the role of Ida, the mute girl. She is the pure creature, the connection between Man and God.

    Bijan: Has death been a subject you have been dealing a lot with, similar to how Woody
    Allen is obsessed with the death subject?
    Jan: Accepting my own death means understanding the life and the world. There is not many bigger challenges…

    Bijan: How challenging was the making of Gravehopping, from raising money
    to the final stage of production?
    Jan: The money problems I always forget.
    But making the film was an extremely intense personal trip for me. For example, I was editing this film for one year and three months and during this period I changed my perspective on film and world quite radicaly…

    Bijan: Your taste for the casting of your movie is admirable. You look at the
    actors in the movie and you can’t easily find anybody else playing their part.
    How did you go about the casting of Gravehopping?
    Jan: I just trust my intuition.

    Bijan: How do you work with your actors?
    Jan: We developed very special, intense and unique trainings with the actors. It is not based so much on the script or acting tecniques, but more on »opening« of subconscious part of someones personality. I always wait that the last of the actors »opens«, than we go shooting.

    Bijan: Please tell us how you came up with the visual style of
    Gravehopping? Is this a visual style that you may use for most of your projects?
    Jan: I wanted large cinemascope shots of nature, shot in golden light. I wanted to catch the special feeling of the planet in the universe. Therefore we also use the sounds of different planets, rings of Saturn, different space atmosphers, recorded by Nasa (they transformed signals from the space to sounds).
    In interiors I also wanted to have special colors and design – so we studied Edgar Degas’s paintings, because they were the closest to what we wanted to achieve.
    Bijan: You write your own stories and direct them, have you ever considered
    working on some one else’s material?
    Jan: That would have to be really intriguing and challenging script or idea.

    Bijan: Please tell us about your future projects.
    Jan: Film is today for the most part simply a derivate of literature. In other words – authors (of so-termed artistic film as well) most often use motion pictures merely as visual support for various literary types. I myself pushed through this phase and ultimately found that film has more to offer.
    The product of this realization is the concept for the feature film ARCHEO.
    I realized already while making my most recent feature film ‘Gravehopping’ that rational thinking actually prevents one from discovering the essence of a film. Building a story in advance, that is writing the screenplay in the classical sense of the term, is actually only the rational production of some sort of construct, which most people tend to need so as to attain a feeling of security. And the need for a sense of security is aroused in response to thousands of years of development; it is practically rooted into the genetic makeup of modern mankind. Its predictable nature ensures various forms of comfort, and in extreme cases even pure delight or catharsis.
    There is nothing wrong with this of course, only that I myself have grown weary of this and am no longer intrigued by it. What does intrigue me, however, is the destruction of the wall dividing the conscious and unconscious mind. The breakthrough beyond the threshold of consciousness. It is proven that the human subconscious preserves everything it has ever experienced. Some believe (as do I) that the entire experience of everything is preserved in the unconscious mind, and that thus the unconscious is in some manner an expression of the universe. It follows that the subconscious thus represents a potential link to the essence of it all, or with God. And it is precisely this sense of being near to the essence that intrigues me in art.
    Hence I began to build a film in a different way. It will be composed of seemingly entirely disconnected scenes, which then link together. A Man and a Woman will appear in these scenes, and occasionally also a Boy (not theirs). All scenes are based on impressions from my subconscious. Sometimes, under certain conditions (when drowsy, hypnotized, almost in rapture while traveling by airplane, train, etc.), a scene – one of great internal power - appears before my eyes. Sometimes I write it down on a piece of paper, or I enter it into my cell phone, somewhere, anywhere. Sometimes I forget it.
    What all of these scenes have in common is that they are exceptionally elementary. This means that they have been cleansed of all unnecessary rational amassment. The scenes do not exist with any particular underlying reasoning, or moral message or anything of the sort. Rather, they just are. They are as they are and they are beset with an exceptionally potent atmosphere. When I speak of atmosphere, I am actually referring to emotive energy. So, I am waiting for the scenes. And I intend to wait for them all and write them all down all to the very onset of the makings of the film.
    Experience has taught me – including that from my most recent film, which was in part also made this way – the scenes will ultimately tie together into an intelligent whole. Making this film will also set me to trial on my travel to the essence of the medium of film and the termination of traditional attachment of film to literary and other earlier forms and branches of art. A Man, a Woman and a Boy. Three people in a timeless landscape. They don’t know each other, their cultural background is undefined. They try to survive, each on his/her own. Slowly they start to get in some contact which is utterly mistrusting and occasionally hostile, but through various different situations it gradually starts to develop into relationships. We watch each of them in different basic states; the state of fear, happiness, indifference, fury, helplessness, hatred, feeling of being lost and love, in the end. In this way we get to know them and our knowledge about them becomes deeper. The situations in which they appear and meet derive almost exclusively from my subconscious; therefore they are probably archetypal in a sense. But the film is actually about the process of formation of the basic human social and intimate cell.
    Ur-man, ur-woman and ur-boy slowly get rid of the fear, hostility, and insecurity and join in an ur-community we call family.
    An ur-film about and ur-family.
    We intend to shoot this film in autumn.
    We already have three quarters of the budget and searching for the rest.

    Bijan: Gravehopping has won the Cinema Without Borders Critics Award at the Southeast European Film Festival. Do you believe that festival awards may
    help this movie and your future projects?
    Jan: Of course, people are sensitive towards the awards. They atract their attention, which is good for the film. Thanks to all the Cinema Without Borders critics.

  24. večerko pravi:

    ni treba lepit intervjujev, ker jih ne bom bral, itak verjamem, da je model priznan v tujini, ni pa to razlog, da se ima za državo. Mogoče, če bi mal ego spustil in se obnašal situaciji primerno, da je on le režiser (drugi podpisani) in ne lastnik filma, mislim da bi mu Simoniti tudi ustregel. Če je pa imel attitude, kot na tem posnetku pa verjamem, da so ga zbrcali. Kaj je lastništvo in kaj je delo se bo moral še naučiti.

  25. tone pravi:

    Solata pravi: Strinjam se, da je kruh in mleko v redu film, drugi so že pod nivojem in jih niti te obskurne nagrade ne rešijo. Obskurne nagrade pravi in katere so te obskurne nagrade? Samo delček teh obskurnih nagrad ki jih je prejel samo en film, poudarjam delček ki jih je prejel samo en film.
    Odgrobadogroba (2005), celovečerni film

    MFF San Sebastian, nagrada Alatadis – za najboljši prvi ali drugi film režiserja
    MFF Varšava, nagrada CentEast – najboljši film po mnenju akreditiranih filmskih profesionalcev
    MFF Cottbus, Nagrada za najboljši film po mnenju festivalske žirije, Nagrada za najboljši film po mnenju ekumenske žirije
    MFF Torino, Nagrada za najboljši film po mnenju festivalske žirije, Nagrada za najboljši scenarij
    MFF Ljubljana , Posebna nagrada žirije
    Slovenski filmski festival Portorož, Vesna - Nagrada za najboljši celovečerec 2005, Vesna - Nagrada za najboljšega stranskega igralca – Drago Milinovič, Vesna - Nagrada za najboljšo stransko igralko – Sonja Savić
    MFF Spirit of fire Khanty Mansisk, Srebrna Tayga– nagrada za drugi najboljši film festivala, Nagrada za najbolj impresivno filmsko sceno
    MFF Sofija, No Man’s Land – nagrada za najboljši balkanski film
    MFF Festroia Setubal, Srebrni Delfin – nagrada za drugi najboljši film festivala, Nagrada CICAE – evropsko združenje umetniških kinematografov
    MFF Palič Zlati Stolp – najboljši film festivala
    MFF Pecs Nagrada občinstva za najboljši film, Nagrada za najboljšo fotografijo – Simon Tanšek, Nagrada za najboljšega igralca – Gregor Bakovič
    MFF Torun – Poljska: Posebna nagrada žirije, Nagrada Zigmund Kalužynski – za izjemen filmski dosežek
    MFF Noordelijk Nagrada študentske žirije

  26. tina pravi:

    ni treba lepit intervjujev, ker jih ne bom bral, itak verjamem, da je model priznan v tujini, ni pa to razlog, da se ima za državo.
    Pa končno povej eno konkretno stvar, eno izjavo na podlagi katere se je imel za državo?

  27. večerko pravi:

    attitude ti ni dovolj?

  28. tina pravi:

    večerko pravi:

    27. oktober, 2008 ob 17:46
    da bo bolje jasno: Cvitković je podpisan šele na drugem mestu, kajti film je last RS.

    O čem ti večerko govoriš? Kateri film je last republike slovenije?

    Zakaj ocenjuješ njegove izjave, ne da bi poznal ozadje, namesto da bi ocenjeval njegove filme. Kdo si ti Večerko, da se postavljaš v vlogo vsemogočnega razsodnika?

    Mene so vedno učil naj sodim druge po njihovih dejanjih, ne pa po besedah.

  29. večerko pravi:

    matr ni čudno, da krožijo NLP-ji, ko pa je tolk folka pobegnil z Lune.

  30. tina pravi:

    A si pozabu tablete vzet?

  31. večerko pravi:

    lepo ime imaš, zato bom prijazen do tebe.

  32. x pravi:

    ema, ni mi jasno, zakaj pričakuje davkoplačevalski denar, če ne razmišlja o tem, ali bo film folku všeč? naj potem sam financira filme in služi denar na festivalih, zakaj naj mu državljani plačujejo, če ne dela filme za njih? če si filmi marsikateri žiriji všeč, je financiranje zagotovljeno + sponzorji in basta.

  33. Robert pravi:

    V tej državi najrazličnejši dripci bašejo žepe in ne naredijo NIČ za skupnost. Cvitkovič podaja zgodbe s poanto in uveljavlja slovensko umetnost v svetu. Pri produkciji filma da delo in plačo celi četi ljudi. In kreteni se spravijo na umetnika in tiho ploskajo prevarantom.

  34. monika pravi:

    Cvitkovič dela čist okay filme, ampak obnašat se resnično ne zna. Kot da ne ve, kaj so različne jezikovne ravni - nekaj je primerno za komunikacijo med kolegi ipd., nekaj pa za podajanje mnenja za javnost, ne pa da brez razlike brizga vse naokrog bes ipd.

  35. x pravi:

    ja, v redu filmi, ampak totalen ego trip.

  36. solata pravi:

    Cvitkovič ima predolg gobec. Dokler živi na račun davkoplačevalcev naj pazi na jezik.

  37. ema pravi:

    x pravi:

    27. oktober, 2008 ob 21:49
    ema, ni mi jasno, zakaj pričakuje davkoplačevalski denar, če ne razmišlja o tem, ali bo film folku všeč? naj potem sam financira filme in služi denar na festivalih, zakaj naj mu državljani plačujejo, če ne dela filme za njih? če si filmi marsikateri žiriji všeč, je financiranje zagotovljeno + sponzorji in basta.

    Zato dragi moj, ker če bi že v štartu kalkuliral, kaj bo občinstvu všeč, bi nastalo še eno sranje za mase, ker pa dela iz srca in ne razmišlja o dobičku kot očitno ti in še veliko drugih, so njegovi filmi kakovostni. Če bi vsi razmišljali tako kot ti, večerko, solata….bi nas preplavili v muziki helena blagne, turbo angels,…..na tv-ju big brother, mario galunič, swingerji in podobna nesnaga, in da se to še ni v celoti zgodilo, skrbijo svetle izjeme kot je tudi cvitkovič, vi bi pa še njih spucali. Mislim, pa začnite že enkrat ocenjevat njegove filme, namesto njegovih izjav, ja kaj bi pa blo če bi prešerna ocenjevali po tem kako se je vsak dan valjal po gostilnah?

  38. marko pravi:

    solata pravi:

    28. oktober, 2008 ob 10:19
    Cvitkovič ima predolg gobec. Dokler živi na račun davkoplačevalcev naj pazi na jezik

    Kolkr vem je on edini ki živi od svojih nagrad.

  39. zetor pravi:

    monika pravi:

    27. oktober, 2008 ob 22:39
    Cvitkovič dela čist okay filme, ampak obnašat se resnično ne zna. Kot da ne ve, kaj so različne jezikovne ravni - nekaj je primerno za komunikacijo med kolegi ipd., nekaj pa za podajanje mnenja za javnost, ne pa da brez razlike brizga vse naokrog bes ipd.

    Res je, je edini, ki se obnaša vedno enako in se ne spreneveda, skratka ni kot ti, ki se doma obnašaš tako, na delu lezeš šefom v rit, na kavici pa prijateljicam razlagaš kak debil je tvoj šef. To sem karikiral, upam da bojo to tvoji možgani prepoznali. Skratka človeku šteješ v minus nekaj kar bi morala bit največje vrednota.

  40. zetor pravi:

    Sploh pa ne vem kaj tko strašnega je reku, saj ni politik da bi moral zavijat besede v celofan.

  41. MANICA pravi:

    Še enkrat in upam zadnjič. Ko nekdo omeni davkoplačevalski denar, ne vem zakaj dobim vedno asocijacijo na zapitega mehanika, ki robanti čez kulturnike in vse živo, pa seveda kam gre njegov davkoplačevalski denar. Potem pa gre v delavnico, 10 minut šari po avtu in brez kančka slabe vesti zaračuna 100 eurov, offcourse brez računa, tu prijatelčki moji je vaš jebeni davkoplačevalski denar, v kulturi je pa miloščina. In še enkrat bom ponovila kar sem že:
    ZAKAJ BI JAZ KOLESARKA MORALA DAJATI MOJ DAVKOPLAČEVALSKI DENAR ZATO DA SE VI Z AVTI VOZITE PO CESTAH.

  42. MANICA pravi:

    Pa še odgovor:
    ZATO KER ME NE SKRBI SAMO ZA MOJO USRANO RIT.

  43. medek pravi:

    Cvitkovič je bojevnik, ki ga ni strah resnice.

    Nekateri “aphir” pa so se spet rumeno pokakali.

  44. monika pravi:

    zetor, 28. oktober, 2008 ob 10:25

    Ne gre za to, kaj točno tule pravi, ampak kako vedno izraza svoje mnenje.
    In oprosti, mene pogosto tepe, ker nisem hinavka in ne lažem. To pa pomeni, da ne govorim o licemerstvu, pač pa natanko o tem, kar sem napisala - o jezikovnih ravneh komuniciranja. Če ne veš, kaj to je, naj rečem takole: tako kot obstaja knjižni jezik, splošni pogovorni jezik in potem lokalni pogovorni jeziki oz. dialekti in slengi etc., tako se tudi različno pogovarjaš s svojo babico, mal drgač s svojo punco, mejčkn drgac s svojo tetko, pa z biljaterko v kinu, pa z guspo tršico, če si mel kero.
    Upam, da prepoznaš rahlo karikiranje.

  45. gregor pravi:

    Gledal sem vse omenjene filme in nobeden se mi ne dopade. Preplitko in predolgočasno.
    Koliko nagrad je dobil me sploh ne zanima. Teh stvari nočem podpirati in mislim, da imam pravico odločati kaj bo z mojim denarjem.
    Cvitkota tudi poznam. Je velik pozer in blefer pa nič kaj posebno izobražen.
    No vse skupaj bi še šlo, če ne bi bilo tiste ljubezenske scene v Odgrobadogroba. Patetično. Se vidi, da ni mačo.

  46. Robert pravi:

    @večerko: lol, vratolomno pogumna izjava cvitkota …

    Ti pa nimaš preveč mod, da se ti zdi javno izrekanje želje po brcanju riti bednega ministra v odhajanju, vratolmno pogumna. Pa kakšen je ti človek, da brani nesposobnega oblastnika/birokrata proti kritiki globalno prepoznavnega kreatorja najkompleksnejših umetniških del?

  47. večerko pravi:

    buahahaha robert…..kaj si pa tole spisal prmejdun?

    Tisti, ki se imate za t.i. samookicane alkimiste slovenskega filma bi pa res rad spoznal, pa da vidim, če iz vas žari kamen modrosti. Pomoje ne. Po mojem mnenju blefirate narod, da ste tolk zelo pomembni, da se vam zdi upravičeno brcati delodajalca v rit, no pustimo to, da šele v času odhajanja.

    Bleferčki ste, in narod vam naseda. Vse te nagrade in priznanja spadajo k poklicu…to je cvitkova bibliografija, kar spremlja izbrani poklic. Da se pa na nagrade in priznanja naslanja za mimohod okoli sistema, ki ga je država postavila, je pa, Robert, sigurno vratolomno.

    Naj piska, dosegel pa ne bo nič. Koncept percepcije je zgrešen.

  48. večerko pravi:

    Vi morate vedeti, da je cvitko le uslužbenec države in ne država. Naj se drži sistema.

  49. večerko pravi:

    in vede temu primerno…

  50. joze pravi:

    Vsak dober režiser je egotrip in tak je tudi Cvitkovič. Mu verjamem, da mu film poči, ko denar dobijo osebki, ki še R niso od režiserja.
    Je pa verjetno res, da če bi se Cvitkovič obnašal “normalno” (beri: vsakemu polizal rit), da bi tudi kakšen evro več dobil. Načelnost mu škoduje, a občutek je 100% neprecenljivo orgazmičen.

  51. x pravi:

    ema,
    tovrstno posploševanje in podcenjevanje publike je otročje. folk ni toliko neumen in odreagira na kvaliteto. dejstvo je pa tudi to, da bo folk hitro požrl serviran drek.
    “če nekomu moj film ni všeč, mu bom rekel, da je neumen”- cvitkovičeva izjava za žurnal po sa festivalu.
    če film pošlješ v kinodvorane, to pomeni, da pričakuješ komunikacijo s publiko. in če o tej publiki ne razmišljaš pri izdelavi filma, potem gre za hudo obliko vehemence. ni treba da je vščeč vsaki lojzki, seveda, ampak apriori se postaviti nad publiko je, se mi zdi, precej strahopetno.

  52. kt pravi:

    @x…če že citiraš izjave, potem jih ne predeluj. tega cvitkovič ni nikoli izrekel. preveri in potem napiši tako kot je res rekel. drugače boš ostal pri zavajanju.

  53. x pravi:

    jaz se ne bi upal podajati izjav kot so “tega cvitkovič nikoli ni izrekel..” ipd, razen če bi bil cvitkovič sam ali pa njegov brat dvojček ali pa noro nafuran oboževalec. ta citat je bil napisan v časopisu, tudi sam sem bil precej presenečen, jebiga

  54. kt pravi:

    v časopisu je pisalo: “če mi bo kdo rekel, da je ta film slab, mu bom rekel, da je debil.”
    nanašalo se je pa po mojem bolj na to, da mu Filmski sklad zadnja leta zavrača vse scenarije, češ da niso dovolj kvalitetni.
    zavrnil mu je naprimer tudi scenarij za film, ki je pravkar dobil Vesno.

  55. MANICA pravi:

    Zavrnili so mu vse do tdej in to je veerjetno problem, da mu to zavrača sfaliran režiser(prodnik), čigar največji domet je videospot za piđija. Ni bila dovolj nagrada v benetkah, ni bila dovolj nagrada v san sebastijanu in še okoli 100 drugih nagrad, še vedno je prodnik pametnejši.

  56. elena pravi:

    Po mojem mnenju blefirate narod, da ste tolk zelo pomembni, da se vam zdi upravičeno brcati delodajalca v rit, no pustimo to, da šele v času odhajanja.

    Delodajalcu, ki ti onemogoča opravljati svoj poklic, bi prej rekla delojemalec.

  57. bog pravi:

    !00% sem na strani tistih, ki v tem primeru podpirajo filmarje. X če že citiraš, citiraj točno, ker kar si izjavil je prav grda laž, preveri če so se ti tačke skrajšale.

    “če nekomu moj film ni všeč, mu bom rekel, da je neumen”- prvi del izjave namerno predelan v prav nagravžno laž, pravilno je: “če mi bo kdo rekel, da je ta film slab, mu bom rekel, da je debil.” kot je rekel kt.

    Pazite se, ker jaz sem bog.

  58. ema pravi:

    x pravi:

    27. oktober, 2008 ob 21:49
    ema, ni mi jasno, zakaj pričakuje davkoplačevalski denar, če ne razmišlja o tem, ali bo film folku všeč?

    Odgovor: ker ne kalkulira, ker ga ne zanima kvantiteta ampak kvaliteta, cepec, zakaj naj bi rtv slo živeli od davkoplačevalskega denarja? Zato, ker naj bi delala kvalitetne stvari, čeprav naj jih ne bi gledalo miljon ljudi. Žal gre res vse skup u kurac, zaradi takih požeruhov, rtv slo je začela brezglavo tekmovat s komercialkami in nas posiljevat z gojzarijo, na vidiku pa je tudi žajfnca ufffffffffff, turbokapitalizem sovražim te.

  59. matobato pravi:

    Bravo, komentatorji!!!
    Nekateri sicer še nekaj pleteničijo o visokih umetniških stremljenjih, pa kaj, to je manjšina!
    Ti umetniki in raznorazni kulturniški napihnjenci samo robantijo in pijejo, svinje priskledniške!
    Predlagam referendum z vprašanjem: Ali ste za ukinitev državnega financiranja slovenskih filmov? Vsi pošteni delavci bomo gotovo prišli na volišča in glasovali: DA!
    Podobno bi bilo treba potem narediti z državnimi gledališči (naj se vsi učijo od Špasteatra), založniškimi subvencijami (pisatelji in prevajalci so vrhovno leglo pijandur), raznimi muzeji in galerijami “kao” nacionalnega pomena, nadalje filharmonijo - to še posebej, kajti elitna kultura se najlaže financira sama, ker je elitna. Nekaj najhujšega je nacionalna televizija: naročnino plačujemo samo zato, da lahko delajo trapaste kulturniške in kaj vem kakšne oddaje, ki jih itak nihče ne gleda!
    Največji kriminal pa je spodbujanje t.i. alternativne kulture!!! Komu na čast???
    Od kulture nima nihče nič, to ve tudi najbolj zagaman šlosar (oprostite, šlosarji…).
    Ne razumem tudi, zakaj so zastonj nekateri univerzitetni študiji, ki nimajo prav nobene praktične vrednosti, ali pa potenciala za zvišanje splošne blaginje: npr. filozofija, muzikologija????
    Lahko bi bili svetilnik Evrope!

  60. x pravi:

    ja, res ne vem kdo je tukaj nor - izjava “če mi bo kdo rekel, da je ta film slab, mu bom rekel, da je debil” odraža pripravljenost avtorja na komunikacijo. zakaj neki, cvitkovič je bog, dejmo mu denar takoj ko se mu dvigne

  61. tosja pravi:

    matobato: pisatelji in prevajalci so vrhovno leglo pijandur

    Res je prav imaš, tud Prešeren naš največčji pesnik je bil, pa ga dans sicer na njegovo žalost po 200 letih ocenjujemo po njegovih delih in ne po tem kok vina je spil. Veš matobato, lepotec in cvet slovenstva, ne bi bilo slovenstva in slovenskega jezika brez teh pijandur. Kdaj vam bo sonce posijalo v tiste preperele možgane, kdaj vam bo končno jasno, da vaš kurčevi davkoplačevalski denar ni vse na svetu. In ti cepec ušivi se šteješ med poštene delavce? Živa groza. Edino kar bi ti lahko bil je svetilnik upičen v tvoji posrani riti.

  62. zoja pravi:

    gregor pravi: Cvitkota tudi poznam. Je velik pozer in blefer pa nič kaj posebno izobražen.
    No vse skupaj bi še šlo, če ne bi bilo tiste ljubezenske scene v Odgrobadogroba. Patetično. Se vidi, da ni mačo.

    Peverjeno napačna izjava, zelo slabo ga poznaš, je pa res da ni peder in da …….:))

  63. Pero pravi:

    Tele filmarje z vsega polnimi ritmi država še preveč ujčka, saj jih pitajo spredaj in zadaj - komu pa pravzaprav na čast? Kdo gleda ta njihova dragocena jajca? In potem se še nekaj repenčijo, če vsega ne dobijo avtomatično na pogrnjeno mizo, ampak bi se morali malo potrudit.
    Mater jim, folk dela in je na robu preživetja, oni pa non stop samo nekaj pizdakajo!

  64. tud pravi:

    Pero pravi:Mater jim, folk dela in je na robu preživetja, oni pa non stop samo nekaj pizdakajo!

    Cvitkovič prbližno 4 leta sploh ni mogu delat in lahko sklepaš da je bil tud na robu preživetja glede na to da ma familjo, zdej je pa z nič dnarja naredu kratki film , ki že pobira nagrade. Naslednji celovečerec mu bojo baje financirali italijani, ko pa bo začel pobirat nagrade, v kar ne dvomim, se bomo pa vsi trkali po prsih in imeli solzne oči.

  65. zink pravi:

    @gregor; Cvitkoviča poznam že zelo dolgo - od kod ti ideja da je pozer in blefer…? ga morda poznaš in se z njim družiš? ali pa si samo en od wannabe filmarjev, ves grenak…..kaj natančno pa naj bi blefiral? da dela odlične filme? da njegovi filmi marsikomu veliko pomenijo, tudi meni, pa ne samo meni…? da je največkrat nagrajevan filmar (in umetnik nasploh) v zgodovini Slovenije? da ga kot avtorja spoštujejo po celem svetu?

    @x: ti se pa izražaš, kot da bi bil kak bogi Prodnik s filmskega sklada…stvari ti je lepo razložil “tud” v prejšnjem postu; sicer pa, za tiste , ki imate polna usta fraz , ki vsebujejo pridevnik “davkoplačevalski”: Jan Cvitkovič je za to državo naredil veliko, veliko več, kot mu je ta dala. In nikoli ni pizdil, da hoče denar (čeprav že 4 leta ni dobil od Slovenije ničesar), ne manipulirajte s tem, je pa res da je odkrito pizdil čez kriminal in korupcijo na Ministrstvu zas kulturo in Filmskem skladu. Zato pa mora delat filme s svojim denarjem in v tujini.

  66. x pravi:

    @zink in ostali
    a nihče nič ne šteka?? tukaj ne gre za odločanje ali si za cvitkoviča ali za filmski jebeni sklad, vse kar sem želel povedati je to, da mi ni všeč cvitkovičeva vehemenca in podcenjevanje publike - vsak, ki dela filme le zase in svoje brezhrbtenične ritoliznike naj to, jebiga, sam financira! v nasprotnem primeru naj komunicira s publiko in ne podaja izjave o debilnosti tistih, ki menijo, da je njegov film slab. če je s to idiotsko izjavo ciljal izključno na sklad, naj to takoj pri izjavljanju tudi specificira!
    cvitkoviču pa vsaka čast na doseženem, njegovo delo nimam namena blatiti, čeprav mi niso vsi njegovi filmi dobri - “kruh in mleko” je odličen, “vem” je pa ničkajposebnega, kljub nagradam, pri katerih itak gre za dobro lobiranje.

Komentiraj