Korupcija, mehki trebuh demokracije
23. oktober 2008 ob 11:04 | Igor Koršič |Moja nočna mora pred volitvami je bila takale: Zmagajo tile, ki vse na tem svetu, predvsem pa vse, kar jim očitajo ustanove pravne države, civilna družba, mediji in državljani, razlagajo z zarotami. Razvpito finsko oddajo je zrežiral Kučan. Policijsko preiskavo Patrie na Finskem je sprožil in vodi General Electrics (v sodelovanju s Kučanovo Sistemsko tehniko) . Protest novinarjev je na ukaz kontinuitete organiziral Kučanov Zgaga. Kritični filmarji so tisti Kučanovi odstavljeni od korit. »Pošteni« so lojalni. Delo ureja Kučanov Boško Šrot. Dnevnik ureja Kučanov Bojan Petan. POP TV ureja neki drugi divji tajkun, ki noče razumeti, da lastniki vedno odločajo o programu. Američani so lastniki in bi torej morali voditi program POP TV. Ker so pomladniki poslušni Bushu, bi POP TV zato moral biti lojalen pomladnikom. Pa ni. Revija Demokracija je ogorčena. Vsi skupaj so se seveda zarotili proti Janezu Janši, našemu najbolj pokončnemu in najbolj napadanemu borcu za svobodo in pravice podeželja in malih ljudi, bojevniku proti velikim mestom, tajkunom, medijem in njihovim finskim zaveznikom.
Mora se je nadaljevala z SDS, ki po dobljenih volitvah to podobo sveta kot zarote utrjuje z državno, čedalje bolj strankarsko televizijo in državnimi brezplačniki za podeželje in mesto, skupaj z vse bolj cerkvenimi vrtci in zasebnimi šolami. Privatizirano visoko šolstvo producira »uravnotežene«, mnenjske voditelje, ki nastopajo v državnih medijih in utrjujejo ideologijo leve zarote. Vse več ljudi je odvisnih od cerkvenega, pretežno medijskega kapitala, ki uveljavlja načelo, da lastnik diktira vsebino. Po modelu, ki ga je razvil Igor Prodnik na filmskem področju, si kontrolo nad vsem javnim denarjem zagotovijo zdrave sile, ki poskrbijo, da so izolirani vsi, ki se upirajo, vsi prilagodljivi, ki počasi prerastejo v večino, pa postanejo gmotno odvisni o šefa. Šef in njegovi pomočniki si prisvajajo vse zasluge za to, da ljudje preživijo, v posledično čedalje manj učinkovitem gospodarstvu. Če se pojavijo težave, denimo z inflacijo, se zažene gonja proti kontinuitetnim trgovcem in tajkunom, parazitom, umetnikom, ciganom in intelektualcem, proti komurkoli pač, ki se pokaže primeren za krivca. Kaj če bi po ponovljenem mandatu prejšnje vlade postal proces utrjevanja populizma ireverzibilen? Ta proces ima namreč vgrajen peklenski mehanizem samouresničevanja teorije zarote. Zaradi odpovedovanja pravne države in nadzornih inštitucij se svet kot zarota uresničuje, potrjuje se v vsakdanji izkušnji ljudi. Vse manj je resnice in pravice vse več samovoljnih interesov. Slovenija bi se priključila Berlusconijevi Italiji in balkanskim državam, in to trajno. Zemljepisna je to logično. Ob Italiji se je tudi Avstriji zibelka in obljubljena dežela populizma. Na Madžarskem in Hrvaškem ni nič bolje.
Pri tem mi sploh ne gre za levico ali desnico. Nimam svetih ideoloških načel. Želim si pragmatično, učinkovito, pravično, humano, demokratično in liberalno družbo. »Liberalno« tukaj ne pomeni ekonomske ali politične doktrine ampak čimbolj svobodnega in avtonomnega posameznika. Čim manj podložnega posvetnim ali duhovnim oblastem. Oblasti tako ni, ampak je država kot servis državljanom.
Ali je mogoče, da smo dejansko bili zelo blizu »melt downu« učinkovitega demokratičnega sistema? Odgovor ponuja Afera Patrija. Ne zaradi korupcije in zapravljenega davkoplačevalskega denarja, pomembna je zaradi tistega, kar nam sporoča o nas samih. Svet kot zarota, posledični cinizem, politični oportunizem in pasivnost so odvisni od trdnosti naših vrednot. V svetu zarot ni prostora za človekovo svobodo, za načelnost, za prav in narobe, za demokratično in zakonito odločanje, ker odločajo vedno drugje in mi ostanemo posledično brez moči. Svet se vrti, mediji pišejo, sodniki razsojajo in vlade vladajo v skladu z interesi različnih centrov moči, cerkvenih, gospodarskih in političnih in ne v skladu z načeli in našo participacijo v demokratičnem procesu. Največ kar lahko naredi posameznik za svoje interese je to, da se pridruži čim močnejšemu klanu.
Slovenija je očitno prepredena s korupcijo, mehko, predmafijsko, klanovsko korupcijo, tako levo kot desno, in to do te mere, da nikakor ne moremo dojeti Fincev. Cinizem in relativiziranje morale smo si pridelali v naši totalitarni preteklosti, rdeči, še prej v Aleksandrovi, čaršijski, in oni v K.u.K. Z razumevanjem Fincev namreč nima problema samo Janša, ki se je pri tem precej komično izgovarjal na jezikovne težave.
Res gre za jezik ampak za jezik vrednot. Na finskem avtonomija medijev pomeni avtonomijo medijev, nezakonito poslovanje je nezakonito, tudi če gre za pomembno lastno multinacionalko in če je blizu provizijam, ki so lahko tudi zakonite. Pri nas, kod da ne moremo verjeti, da je neka družba lahko poštena. Da je novinarjeva dolžnost resnica, ne glede na gospodarja, ne glede na to, ali gre za javno ali zasebno televizijo. Avtor Resnice o Patriji je bil z javne, Janševa Maria, z nič manj »resnice« pa s komercialne televizije. Na Finskem so ministri, če jih ujamejo na najmanši laži, odstopljeni. Ko je švedska ministrica morda pomotoma kupila dvoje hlačk s službeno kreditno kartico je morala odstopiti. Tega povprečni Slovenci, namazani z vsemi balkanskimi zarotniškimi žavbami, preprosto ne moremo dojeti. Zato lahko nekateri prepričujejo javnost, da Kučan s pomočjo mreže socialistične (socialdemokratske) internacionale vodi finsko javno televizijo!
Ni nam treba čakati razpleta afere Patrija - razplet bo zagotovo prišel. Že prej bi se morali resno zamisliti nad lastno podobo, ki nam jo je razkrila ta afera. In ukrepati. Sicer bomo čez štiri leta ponovno trepetali za pravno državo, neodvisne medije, civilno družbo in demokracijo. Saj menda ni težko razumeti sporočila, ki so nam ga poslali iz Finske: »Dobrodošla v Evropi, Slovenija!«
Igor Koršič
23. oktober, 2008 ob 11:14
Da, naj nam prosimo tudi negdo pove, kdo pa je skuhal spodnjo zadevo????
Pobrano iz internetne strani - linka znanega okoljevarstvenika iz Primorske Franci Malečkarja.
Torek, 21 oktober 2008
LUKA ODPRLA VRATA ALI »NEKDO MORA NASTRADATI«
sl. 1 - Koper iz zraka pred 2. svetovno vojno iz Attraverso l’Italia - Venezia Giulia e Friuli, vol. 21, Touring club Italiano, Milano, 1955
Prvo nedeljo v oktobru sem se udeležil avtobusnega vodenega ogleda po koprskem pristanišču v okviru prireditve odprtih vrat. Kot je rekla vodička je namenjen predvsem okoliškim prebivalcem, da bi spoznali, kako ne-onesnažuje 4000 glava »tovarna brez dimnika«, kot je Luko poimenoval eden njenih vidnih predstavnikov.
Pred 51 leti ustanovljeno podjetje Pristanišča Koper se je po izgradnji kilometrskega nasipa do izliva Rižane (glej slika 1 – Koper pred 2. svetovno vojno; v krogu Frančiškanski samostan – še pred nekaj leti zapor) razprostrlo, z nasipavanjem morja in solin z usedlinami pridobljenimi med poglabljanjem morja (na 2. pomolu globina 18 m), na sedanjih na 30.000 kv.m, tj. 3 x več od mesta. Prvi bazen je namenjen potnikom, generalnemu tovoru, sadju in kontejnerjem, ki jih pripeljejo ladje po urniku. Me prelivom iz Škocjanskega zatoka in sedanjo strugo Rižane, pa tudi na 2. pomolu, je terminal za les, ki se tu suši. Na ustju Rižane je našla svoje mesto vojna ladja Ankaran, dlje proti koncu pomolov pa se pretovarjajo naftni derivati, s čimer pa Luka ne upravlja. V skladiščih na 2. pomolu je prostora za 60.000 t žita. Slednje privablja golobe, ki naredijo škode za nekaj ton/dan. Pred tem se branijo z avtomatskimi vrati, po navedbi vodičke, kdo zna povedati o tem, kako jim po hranjenju s sojo dajo piti vodo, da jim raznese želodce.
Zapeljali smo se okoli deponije rude in premoga, ki so jo, po besedah cicerone, zaradi nejevolje krajanov (torej ne okoljevarstvenih norm!!) obdali z 11 visoko pločevinasto ograjo. To in 300 špric vode (kam izgine ta »pobarvana« voda?) naj bi bilo dovolj, da kaže tamkajšnja merilna naprava na »zdravo okolje«. K temu pripomorejo tudi oljčni nasad, lani so pobrali 500 kg oljk.
Izliv Rižane v morje, na levi bojna ladja Ankaran; ali nebi mogli ta kanal razširiti in poglobiti, ter bi tako pridobili potrebno operativno obalo z manjšimi stroški in ekološko škodo, kot je postavitev 3. pomola?
Obrazloženo nam je bilo, da so zasuli eno od dveh tanatocenoz v Sredozemlju za črno parkirišča avtomobilov, ker »drugače niso mogli«, saj jim je zmanjkalo prostora (če bi ladjo zavrnili, bi se nikoli več ne vrnila in bi bili brez dohodka, torej, karkoli narediti, tudi protizakonito, »samo da je biznis«). Dodatno upravičenost kršitve zakanodaje potrjuje navedba vodje izleta, da je školjčna sipina itak rezultat, citiram: »…GROBEGA POSEGA ČLOVEKA V PROSTOR!!«
Za konec smo se zapeljali še preko parkirišča za 50.000 avtomobilov (20.000 jih je v garažni hiši) mimo eko parka, kjer naj bi zrasla termična obdelava odpadkov, ki ne bo sežigalnica. Ker ne bo tudi kurilnica, bo torej krematorij? Slednja je še edina sopomenka za tako napravo, ki je ostala.
Ekskurzijo je slikovito zaključila naša vodička: NEKDO MORA NASTRADATI.
Kaj reči za sklepne misli te hvalevredne pobude:
-da stisne človeka nekam, če pomisli, da sliši 30.000 obiskovalcev letno podložnost kapitalistom, ki jim je dovoljeno vse, da si redijo svoje »tošlne«, TUDI NA RAČUN ZDRAVJA ISTRANOV, in,
Temno rdeči prah se ne useda samo na avtomobile ampak tudi v pljuča otrok z Miljskega polotoka v ozadju…važno, da je biznis
-da domnevajo, da smo OBISKOVALCI BEDAKI…če zanemarimo, da obstajajo tudi okolju prijaznejši načini pretovora razsutih tovorov (seveda so dobički manjši) in, da obiskovalci s kontinenta ne morejo opaziti pordečenega perila, ko ga Ankarančani dajo sušiti, vidijo pa na tisoče ENOTNO, TEMNO(BORDO)RDEČE »POBARVANIH« AVTOMOBILOV…kaj tega prahu, ki se je prilepil nanje, nima tudi vodička v pljučih? Kaj avtomobilov ob trasi turističnega avtobusa niso mogli pred obiskom oprati?
Še bolj »smešna« je varnostna samozaverovanost, kar ne dokazujejo samo vodičkino pojasnilo, da je bilo v 18 letih samo 5 poskusov kraj avtomobilov, predvsem pa vaja (v stilu otroške igre kavbojcev in indijancev) v kateri so bili dan prej uspešno »onesposobljeni teroristi, ki so prišli ugrabiti-razstreliti avto« (več na http://www.slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=8683).
Če zanemarim težave z robotom, bi se bilo za vprašati vsaj:
(1) kje je bila vsa ta varnostna mašinerija, ko sta se dva »eko-terorista« gibala med cisternami z nevarnimi kemikalijami in nemoteno, s čolnom, zapustila »prizorišče« (glej: http://www.slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=6794. 26.09.2007),
(2) kaj bodo lahko naredile varnostne in reševalne enote, ko bodo teroristi ustrelili v 280.000 ton kerozina (glej http://franci-maleckar.blogspot.com/2008/08/uplinjvalci-v-trakem-zalivu-ali-kako.html), ki je na koncu 2 pomola, ko bo kilometer vstran privezana ladja s 1200 ameriškimi turisti? Ne pozabimo, da je “ground zero” naredilo samo 20 t kerozina!
Sigurno ne bo nastradal ta, ki je vse to zakuhal.
Avtor Franci ob 21:29
Oznake: 3. pomol, Al-Khaida, Capodistria, ground zero, Koper, koprsko pristanišče, Luka Koper, Rižana, tanatocenoza, teroristi, Šk
23. oktober, 2008 ob 12:33
G. Igor Koršič je zelo dobro napisal napisal:
Res gre za jezik ampak za jezik vrednot. Na finskem avtonomija medijev pomeni avtonomijo medijev, nezakonito poslovanje je nezakonito, tudi če gre za pomembno lastno multinacionalko in če je blizu provizijam, ki so lahko tudi zakonite. Pri nas, kod da ne moremo verjeti, da je neka družba lahko poštena. Da je novinarjeva dolžnost resnica, ne glede na gospodarja, ne glede na to, ali gre za javno ali zasebno televizijo. Avtor Resnice o Patriji je bil z javne, Janševa Maria, z nič manj »resnice« pa s komercialne televizije. Na Finskem so ministri, če jih ujamejo na najmanši laži, odstopljeni. Ko je švedska ministrica morda pomotoma kupila dvoje hlačk s službeno kreditno kartico je morala odstopiti. Tega povprečni Slovenci, namazani z vsemi balkanskimi zarotniškimi žavbami, preprosto ne moremo dojeti. Zato lahko nekateri prepričujejo javnost, da Kučan s pomočjo mreže socialistične (socialdemokratske) internacionale vodi finsko javno televizijo!
Ni nam treba čakati razpleta afere Patrija - razplet bo zagotovo prišel. Že prej bi se morali resno zamisliti nad lastno podobo, ki nam jo je razkrila ta afera. In ukrepati. Sicer bomo čez štiri leta ponovno trepetali za pravno državo, neodvisne medije, civilno družbo in demokracijo. Saj menda ni težko razumeti sporočila, ki so nam ga poslali iz Finske: »Dobrodošla v Evropi, Slovenija!
IN
«Vse manj je resnice in pravice vse več samovoljnih interesov. Slovenija bi se priključila Berlusconijevi Italiji in balkanskim državam, in to trajno. Zemljepisna je to logično. Ob Italiji se je tudi Avstriji zibelka in obljubljena dežela populizma. Na Madžarskem in Hrvaškem ni nič bolje.
Točno tako je, zelo dobro napisano. Članek nam da misliti , kaj se z nami dogaja, da smo v Sloveniji tako strankarsko razdeljeni ali opredeljeni ali zaslepljeni, da smo postali samo nemočne lutke v rokah duhovne ali posvetne oblasti in smo popolnoma nesposobni doumeti, da medtem , ko se prepiramo o tem kakšne barve vagon je odpeljal mimo nas, pa nasilni ” brezkompromisni interes kapitalizma”, ki ga zanima samo ozkogleden interes in možnost podrejanja vseh ostalih v tako imenivane “moderne hlapce”, pa brez problema vozi mimo nas cele kolone vagonov polnih laži , umazanije in sprenevedanja? Slovenija prebudi se iz barvne zaspeljenosti in začni razmišljati kaj resnično pomeni človekova svoboda, načelnost, znati razločevati med kaj je prav in kaj je narobe, kaj je demokratično in zakonito odločanje in in v resnici kaj je totalni režim , čeprav v primeru Berlusconijeve, fašizmu naklonjene vlade se skriva pod imenom “demokracija”. Trenutno po celi Italiji potekajo velike demostracije staršev in otrok na področju šolstva, toda Berlusconi je izjavil, da ga ne briga in da bo samo njegova obveljala, ne glede na ceno ali silo, ki jo bo moral uporabiti…. tudi.to je Berlusconijeva” demokracija”.
Torej ali se želimo bolj približati modelom vladanja starih skandinavskih demokracij, ali nam je ljubše da nam vlada ex fašistični način vladanja, danes s samo času bolj prilagojenem imenu ?
Torej bodimo pozorni na vsebino in ne na zunanjo podobo, barvo ali….volk je volk in čeprav včasih bel , včasih rjav..včasih siv ali črn.. itd…je še vedno volk!
23. oktober, 2008 ob 14:15
Pa še tole, kako agresiven zna biti “interes kapitala”.
Ravnokar po radio KP pomebno obvestilo:
Ravnokar je v luko Koper prispel izredno nevaren, zelo velik tovor Urana, ki je potoval čez celo Slovenijo
in bo preko luke Koper poslan v Rusijo za predelavo za proizvodnjo orožja.
Uran ali nevidni neprijatelj je radioaktiven in toksičen.Je med drugim tudi krivec za Hodkinov sindrom..itd….itd..
Torej luka Koper je popolnoma prodana ekonomija tretjega sveta, sprejemajo tovore, ki lahko- v primeru nesreče- povzročilo nepopravljivo škodo za ljudi in naravo za naslednjih par sto let?
Kot že povedano, prepiramo se o barvi vagona, momo nas pa gredo dosti večje zadeve..interes kapitala
nekaterih “prodanih” managerjev pa res nimajo meje, ali???
23. oktober, 2008 ob 14:38
IGOR!Da je novinarjeva dolžnost resnica ne glede na gospodarja je gotovo res.Vendar ali se vsi novinarji tega držijo?Pa naj bodo naši ali finski.Že velikokrat se je izkazalo,da novinarjeve resnice niso bile vedno resnice,oz so bile resnice njihovih gospodarjev ali drugih klanov.Nešteto primerov je takih.Tudi pri nas,oz.še posebej pri nas.Često novinarji/razen redkih izjem/pišejo brez pravih dokazov.oz.sploh brez njih.Če jim kdo oporeka pa takoj vik in krik o vmešavanju v novinarsko avtonomijo.So res le novinarji tisti,ki govorijo resnico?Res bo zanimivo videti Končni epiloh Resnice o Patriji.Bomo videli ali je bila novinarjeva resnica prava.Upajmo,da bomo kmalu izvedeli.
23. oktober, 2008 ob 14:48
Pa še kratka zgodbica o oslabljenem Uranu, tovoru , ke se prevaža po Sloveniji:
drugič, mogoče kratek prevod…
First of all, let me introduce myself. I am an Italian journalist, and I’ve been working for 6 years for Metro, a free newspaper which is published in 70 countries.
In these 6 years I’ve lead an enquiry, which is still open, on depleted uranium, especially as far as Italian soldiers coming back home from Kosovo are concerned.
Since 1995 Italy has taken part to the peace mission in Bosnia and, since 1999, in Kosovo as well alongside Nato’s task force. At least 30,000 Italian soldiers rotated in these countries, and about 50 of them have died for tumoral diseases and Hodgkin’s lymphoma; moreover, at least 300 more soldiers were infected. In the last 6 years Italian government has given millions of euros to 5 medical commissions the purpose of which was to find out whether there were any connection between these diseases and the air our soldiers used to breath in the Balkans area.
Why doesn’t our government acknowledge the subsistence of such a syndrome? Maybe because this would mean that soldiers were not protected enough?
To give an answer we must take a step back. I would like to tell you the story of a boy called Luca Sepe. He was a good soldier, and I have always admired him even though I dislike wars. As time passed on we became friends until he died of Hodgkin’s lymphoma the 13th of July 2004; he was 27. On October 1999 he was sent to Kosovo, where he had to run the country as a Communications Technician. Soon after his first mission he found out he was infected, then he spent the following 4 years fighting against the lymphoma.
Luca told me that once he saw American soldiers equipped with protective suit, gloves and mask: hence he asked his commander why the Americans were protected that way while Italians were not. The commander replied that it was an exaggerated measure and that there was nothing harmful.
Once back home, Luca had a whooping cough and felt very tired. We all know these symptoms, but in year 2000 no one in Italy used to speak of depleted uranium. Still in those months more and more news broke out on soldiers getting ill and dying. At first the Ministry of Defence claimed that no depleted uranium had been used in Bosnia, so that the soldiers who had participated to the first mission could not be infected. Then they forswore themselves.
A medical commission was formed to bring light on the issue, lead by the well known scientist Franco Mandelli. After two months of work the commission claimed that the occurrence of lymphomas among the soldiers was not relevant from a statistical point of view. Eventually it came out that they had applied the wrong statistic model, so the commission was back at work to prepare a new study which was published after more than a year later. This time the presence of some abnormity was established because the number of ill soldiers was higher than it was expected; still no conclusion could be drawn as for the connection with depleted uranium.
A member of the commission told me later on they had studied the case guided by some scientific literature of the times of Hiroshima and Nagasaki. This means that they were dealing with an exogenous contamination while uranium acts endogenously since toxic elements are breathed or ingested. Rather than “it is not possible to find a connection”, “we cannot find a connection” would have been a more corrected conclusion. Quite a different statement!
Anyway, since that moment the government has exploited that conclusion to deny our soldiers the cause of service indemnity. Or else, they conceded the indemnity but for different reasons. If we take for example Valery Melis, died on February 2004 after having been in Kosovo, we find that his official cause of service was stress. Can you conceive that a 26-years-old boy in Kosovo could be so stressed to start suffering Hodgkin’s lymphoma?
In the same period in which Italian government did not acknowledge the existence of a disease connected with depleted uranium, the Army headquarter was advising our soldiers not to stand in areas bombed with depleted uranium, to protect themselves with suits, gloves and masks, to pay the greatest attention.
So why in the world should one give such an advice if depleted uranium is not harmful? This contradiction is the symbol of my country’s behaviour.
I will pass over the money spent to fund commissions and groups that no one knows what they are working at; last year a new commission was formed within the Senate which could work only for 8 months due to bureaucratic and organizational problems. When the Minister of Defence Antonio Martino was auditioned, on the 11th of May 2005, he said: “Depleted uranium is not an issue: it is harmless. Many studies all around the world confirm what I’m saying. This is what scientists say in the United States, in Greece, in England, in Sweden.” But when I asked the Minister’s staff to provide these studies I got no reply.
So far I have spoken of the government but I must be honest and say that actually two governments are involved: one right and the other left-winged. Why did they both hide the problem?
Because they should admit that they sent soldiers riskily and that we have given our contribution to everlasting environmental damages in the countries bombed with uranium. On the contrary we have always said (back in 1995, then in 1999 and nowadays in Iraq) that we work alongside Nato not to make war but to bring peace. Admitting uranium’s harmfulness means in my opinion to disclose this lie.
The Senate commission I told you of before has nevertheless made a very little step forward: they admitted – thanks also to the fundamental contribution of doctor Gatti (whom you’ll listen to / whom you’ve listened to) – an environmental issue in the Balkans area due to the exploitation of depleted uranium, issue which is also present in Sardinia as far as Italy is concerned.
In Sardinia, one of the two major Italian islands, there have always been Nato’s installations and firing-grounds (on the island the property destined to the army is 24 hectares wide). European greatest firing-ground is located in Quirra, a group of small villages inhabited by herdsmen and farmers. Here 8 soldiers have died of leukaemia, and 5 more suffer he same disease. In one of the villages there have been 20 deaths for cancer on a population of 150 people, in another one (population 2600) 14 children were born with bad genetic deformations. Sardinians have been struggling for years for the acknowledgement of a “Quirra syndrome” but for the rest of Italy things go like this problem did never exist.
Newspapers and televisions do not deal neither with depleted uranium and the Quirra syndrome nor Sardinians’ struggle for the closure of Nato’s installations. And it is officially claimed that no depleted uranium is being used, not even for experimental purposes.
Still, wide areas of the firing-ground are hired to weapons makers from all over the world so that they can test new technologies. As the enquiry commission has pointed out, no one can check out what goes on actually during this tests.
The chief of the firing-ground has explained that those who hire the place is asked to sign a document in which they claim they won’t exploit dangerous weapons, even though no one could ever check this out.
And in the meantime the naturalistic paradise of Sardinia is being turned into a toxic dump.
Just like we did to Bosnia, Kosovo, Afghanistan and Iraq.
23. oktober, 2008 ob 20:11
hmm, da.
resnično je zanimivo to značilno slovensko ljudsko verovanje v udbomafijo, ki jo vodi MK iz Murgelj. odločno sem za to, da se zadevo temeljito razišče. takoj bi morali razpisati nekaj štipendij za priznane raziskovalce s področja sociologije in etnologije, ki bi napisali nekaj znanstvenih člankov in morebitnih doktoratov o tej posebni obliki kompulzivne fobije ali v progresivnih primerih celo psihoze.
23. oktober, 2008 ob 20:24
Skeri:
http://www.youtube.com/watch?v=KjwnGMjiQqQ
23. oktober, 2008 ob 21:36
Medex, ali niso Ivo Pukaniča- baje glavnega urednika hrv. časopisa Nacional, danes petek ob 20 uri v Zagrebu umorili?
Vsaj tako trdijo na hrvaški televiziji, baje po izjavah na njihovi televiziji, je bil mafijaški ali teroristični umor, zadnje čase je tega v Zagrebu kar precej ?
23. oktober, 2008 ob 22:37
Zadnje novice- pouzeto od hrvaških medijev, 23.10. ob 22.30 uri :
Zaradi pogostih terorističnihali mafijskih umorov- tako hrvaški mediji- se danes Hrvaška boji, boji se za varnost njenih prebivalcev, boji se, da postane drugi Bejrut. Danes prebivalstvo te dežele živi v strahu!
V zadnjih dveh tednih dva “mafijska” umora v Zagrebu, danes dva umora, tokrat dveh hrvaških novinarjev.
Hrvati se danes sprašujejo, kdo je naslednji. Hrvaški mediji pozivaju k temu, da se vsi združijo v skupnih naporih k pravni državi, ker ravno sigurnost in varnost naj bi bila najbolj pomebnanjihovi mediji trdijo , da policija ne dela svojega dela, da slabo dela, da je veliko nerešenih primerov, hrvaški mediji pozivajo policijo k bolj radikalnemu delovanju itd…itd…
24. oktober, 2008 ob 0:16
Shock doctrine
24. oktober, 2008 ob 2:20
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=179289
24. oktober, 2008 ob 11:11
Čas je, da se Slovenci usedemo za eno mizo, si nalijemo čistega vina in priznamo, da je malo manjkalo pa bi naša mala oaza zdrsnila nazaj v Balkan. Mislim, da izjave vrha SDS spominjajo na radikalno politiko avstrijskega Haiderja, s priokusom mafijske Camore.
Ja, takšne neokusne šale na naš račun se dogajajo v ozadju političnega odra. Čas je da ljudje pokažemo, da so politiko izvoljeni od nas, da nas zastopajo (ne pa svoje politične interese). Najprej je treba spremeniti politične funkcije in sprejeti soodgovornost politike (in poslancev)- neke vrste profesionalizem politike!!
V Sloveniji manjka izobraženih kriminalističnih institucij, ki bi lahko za rešetke spravila marsikaterega politika (ali naj bo neznanje merilo demokracije?!!)- zato nam pa tujci dihajo za ovratnik!!!!
Čas KP je za nami, družba je evolvirala (nekateri politiki pač ne);treba je gledati naprej- kaj nas čaka v prihodnosti. Obujanje nostalgij nam ne bo ničesar dobrega prineslo- le ideološko (osebna) delitev še za en rod vnaprej…….treba se je skupaj usesti in najti alternative za težke čase, ki še prihajajo.
Treba se je vprašati, kakšna pa bo naša zapuščina naslednjim rodovom, ki šele odraščajo in ki jim ne damo priložnosti da se izkažejo, temveč jih klanovsko regrutiramo v svoje družbene in kulturne okvire (ki so bili dobri za nas- za mlade pa ne bodo, saj svet nenehno evolvira!). Naša pretirana skrb za otroke jim le otežuje njihov razvoj in vklapljanje v ta svet!!!
Naše otroke je treba ozavestiti o njihovi naravni, družbeni, politični soodgovornosti- le tako bo naša družba napredovala- da bodo imeli nek odnos do sveta in družbe, ki ga počasi že izgubljamo!!!
Vsi stremimo k čimvečjemu kupčku denarja, namesto da bi ohranjali medčloveške odnose, ki so vredni več kot kupi denarja- pohlep in nevoščljivost sta sveta vladarja!!
Politika se je preveč približala družbi, nastajajo korupcije in obljubljanja občutka moči ljudem-vsi bi najraje služili iz naslonjačev, delal pa nihče….sekanje ovinkov nas na dolgi rok ne bo pripeljalo nikamor!!! Zato pa je svetovna situacija takšna kot je!!!
Treba je uporabljati pamet in pokazati marljivost!!
24. oktober, 2008 ob 11:34
@Čas za resnico: Super napisano, čestitke!
Vaš prispevek, bi si morali vsi, ki tudi berejo, vsak dan vsaj enkrat prebrati, preden sejejo okrog
sovražno in barvno razdeljevanje Slovencev.
24. oktober, 2008 ob 12:09
# medek pravi:
21. oktober, 2008 ob 3:32
http://www.youtube.com/watch?v=kNpNzDoH1II
Zelo kratek pouzetek linka, ki ga je poslal Medek:
Tudi politika v ZDA se hitro spreminja , splošna ozaveščenost populacije pri političnih procesih je leta 2004 bila popolnoma drugačna kot sedaj leta 2008.
Danes je razlika v ZDA med demokrati in rebublikanci zelo ozka in to tudi zaradi tega , ker se je mnenje družbe spremenilo, se je tudi program politike bolj naklonjen družbi.Leta 2004 zelo pomembne zadeve, na primer kot zdravstveni sistem sploh niso bili na programu, ravno tako je takrat prevladovalo v politiki mnenje, da družba, to je volilci morajo samo slepo slediti, ne potrebujejo sodelovati ali imeti vedenja, to je naj izbirajo bolj po “simpatijah”, saj naj bi bili politični izbranci Edini, ki vedo , kaj je treba narediti.
Na koncu pa se postavlja vprašanje : Ali voliti eno od dveh močnih strank, to je tisto, za katero se smatra , da je manj zlobna, ali pa voliti s svojo glavo in dati glas napr. Zelenim in s tem upati, da bodo nekoč uspeli priti v parlament?Zelo dobro vprašanje za razmislek, kajne?