Komu služijo profesorji prava?
22. oktober 2008 ob 10:16 | Elena Pečarič |»Naletela« sem na zanimiv kritični članek francoskega profesorja prava Etiennea Chouarda, z naslovom Slaba ustava, ki razodeva rak naše demokracije, katerega prevod najdemo tudi v slovenščini. Tekst je bil napisan leta 2005 in govori o evropski Ustavni pogodbi. A nič zato, saj je še kako aktualen tudi danes, ko smo ponovno postavljeni pred dejstvo, da se nam skoraj isto besedilo, z nekaj oblikovnimi popravki in pod drugim imenom, Lizbonska pogodba, hoče ponovno vsiliti kot tisto, kar nas bo ustavno nad-določalo. Ne gre več za besedo »Ustava«, ki je bila sporna z več vidikov, predvsem vsebinskih in proceduralnih, ampak so jo preimenovali v Reformno pogodbo oz. Lizbonsko pogodbo, kar deluje bolj nevtralno. Pravzaprav pa gre le za prevaro, celo za serijo prevar in manipulacij, ki so zavite v celofan pravniškega žargona; težko razumljivega za neposvečene. In to nikakor ne pomeni, da dosega kriterije nevtralnosti, nepristranskosti, enakopravnosti in pravičnosti.
Branje celotnega članka g. Chouarda toplo priporočamo »našim« Ustavnim sodnikom, ki bodo kmalu presojali Pobudo za oceno ustavnosti. Tudi sicer, menimo, da bi morala biti njihova dolžnost in obveza, tako profesionalna, državljanska in nenazadnje tudi moralno-etična, da se soočijo z besedilom Lizbonske pogodbe, izvedejo primerjalno analizo in preučijo skladnost z Ustavo RS. Predvsem pa, da se opredelijo tudi do izvedenega postopka ratifikacije Lizbonske pogodbe, iz katerega smo bili državljanke in državljani RS izključeni. V upanju in z željo, da se bodo pri presoji o oceni ustavnosti in zakonitosti znali odmakniti od svojih siceršnjih a priornih političnih stališč, ki so (pre)mnogokrat motivator za končno sodbo.
Če nič drugega, nam prav dejstvo njihovega glasnega molka, vzbuja sum in pomisleke o tem, kaj počno ali bolje, o tem, da nič ne počno ob tako pomembni vsebini in odločilnem trenutku. Saj bi Lizbonska pogodba morala vendarle biti pravi intelektualni in ustavno-pravni izziv, za vse “svete krave” na tem področju; tu, kjer bi se morale misli iskriti in mnenja kresati. Javnost, katero ustvarjajo mediji, je brez opravilne sposobnosti, prav tako molči in se spreneveda kot, da nič kaj pomembnega ni.
Pet razlogov proti Lizbonski pogodbi, ki je le lepotno revidiran tekst Ustavne pogodbe.
1. Ustava/pogodba mora biti berljiva, da omogoča ljudsko razumevanje. Dolžina tega besedila je že sama zase izraz nedemokratičnosti, saj je preprosto nerazumljiva za vse; nenazadnje ga niso brali in razumeli.
2. Ustava/pogodba mora biti politično nevtralna; omogočati in vzpostavljati mora temelj in okvir za politične razprave, zato mora biti besedilo nevtralno in nad-politično. To besedilo pa je močno ekonomsko motivirano.
3. Ustava/pogodba mora biti taka, da jo je mogoče revidirati. Računa se, da ne bomo imeli volje, poguma in moči, da se ne bi lotili analize in razkrivanje bebavosti oblastnih odnosov. Gospodarji naj bi bili tisti, ki vedo kaj je »prava stvar«. Tudi in predvsem za nas, imajo vse odgovore in znajo najti prave rešitve.
4. Ustava/pogodba varuje pred tiranijo z ločevanjem oblasti in nadzorom oblasti; to besedilo obravnava EU parlament, ki je brez moči pred vsemogočno in povsem neodgovorno izvršno oblastjo. Nima nobenega pravega in konkretnega sredstva za spremljanje in nadzorovanje politike izvršne oblasti. Nacionalna ustava bo postala drugorazredni akt oz. bo vse bolj razvrednotena in bo izgubila na svoji veljavi. Povsem bo brezpredmetna za mnoga področja, kjer je, ali še bo EU prevzela oblast.
5. Ustava/pogodba vzpostavlja le ljudstvo; to besedilo pa pišejo politiki na oblasti, ki so potemtakem očitno sodniki in sojeni: tako desničarski kakor levičarski.
Irska, ali bolje rečeno v njenem imenu g.Brain Cowen, se že pospešeno »posvetuje« s pravnimi službami EU, da bi nekako le izumili pravno legitimacija prevaro ZA pravo rešitev, da se proti in mimo ljudske volje sprejme Lizbonska pogodba.
Pravo se izkaže zgolj kot orodje, ki ga uporablja oblast, da vsiljuje svojo vladavino, nadvlado in skladno s tem bo oblast takšna kot je le na podlagi prava, ki jo bo legitimiral, ki bo dajal podlago za njeno delovanje. Tako ne gre ločevati dveh polov; moči in prava, zakonitosti in legitimnosti, pravila in izjeme. Kar se nam je zdelo ločeno, dejansko pripada istemu pomenskemu smislu.
Pravna legitimacija praviloma ni »regulativ« spora ali konflikta, ampak podaja zaključek in izid ter je instrument tistih, ki bodo, ali so postali zmagovalci. Ni pravo tisto, ki zaključuje vojno, konflikt, ampak vojna uporablja pravo za svojo konsolidacijo odnosov moči, ki jih sama definira.
Chouarda nam govori: »Demokracija ni večna, je celo skrajno krhka. S tem da mislimo, da je neranljiva, smo na tem, da pustimo, da se izgubi.«
Narobe svet ali na robu svet; to ni več vprašanje. Gre za to, da ga spremenimo!
Elena Pečarič
22. oktober, 2008 ob 11:35
Tako točno, da ponovno kopipastam!
Pravna legitimacija praviloma ni »regulativ« spora ali konflikta, ampak podaja zaključek in izid ter je instrument tistih, ki bodo, ali so postali zmagovalci. Ni pravo tisto, ki zaključuje vojno, konflikt, ampak vojna uporablja pravo za svojo konsolidacijo odnosov moči, ki jih sama definira.
22. oktober, 2008 ob 15:10
Popolnoma se strinjam s tabo.
22. oktober, 2008 ob 15:12
Tvojim razlogom se pridružujem.
22. oktober, 2008 ob 15:19
Sm probala prebrat Lizbonsko pogodbo.Kr neki.
22. oktober, 2008 ob 15:21
Elena, ti si nevrjetna.
22. oktober, 2008 ob 16:09
Slovenci ujeti v umetno ustvarjenem finančno špekulativnem balonu, ki se je razpočil v ZDA in preselil v EU v katerega nas je prodala naša elita
22. oktober, 2008 ob 16:11
Vsaka stran ma svoje profesorje, ki pokrivajo svoje bluzenje:
Kavčič, Pirnat na eni strani, Ude, Cerar na drugi strani, vmes pa državni uradnika tipa Bojan Ternovšek
22. oktober, 2008 ob 17:33
Elena Pečarič, kaj pravite na to, da vas ni nihče vprašal za mnenje o naši ustavi, ko jo je Državni zbor ratificiral 23. decembra 1991? Ni bilo referenduma o slovenski ustavi, niti ne o jugoslovanski itd.
A so zato skoraj vse ustave na svetu nelegitimne?
22. oktober, 2008 ob 18:59
Jurij dobro vprašanje, ki sicer ni namenjeno meni ampak razlika takrat in danes je zelo bistvena, takrat je šlo za secesijo oziroma odcepitev od države katere temeljni dokument je bil Ustava SFRJ iz leta 1974, ki je vsebovala določbo, da se ima vsaka republika možnost odcepiti po določenih pogojih. Slovenske Ustava je delo določenih pravnih strokovnjakov kot npr. dr. Bučarja, ki pa ni bila pripravljana v tajnosti. Tole z EU pa presega že res vse.
22. oktober, 2008 ob 19:30
@edi: Po letu 1991 je marsikateri sodelujoči pri pisanju Ustave močno sodeloval pri rušenju temeljnega ustavnega načela, namreč da se jo “spreminja s tresočo roko”.
Najmočnejši udarec načelu suverene oblasti ljudstva je bil zadan s spremembo 3. člena, tik pred referendumoma o EU in NATU, ko je politični kartel ponižal referendumske kriterije - zahtevo po nadpolovični udeležbi. Tako je za NATO dejansko je glasovalo manj kot pol vseh volilk in volilcev, kar je tehnično gledano sicer legalno, je pa tudi brez vsake legitimnosti, še posebej če upoštevamo medijsko neuravnoteženost predreferendumskih razprav.
prof. Kristan je enkrat za DS napisal dobro preglednico sistematičnega zniževanja vrednosti referendumov (v času “svobodne Slovenije”), pa je več ne morem najti na njihovih spletnih straneh. Če kdo ima, naj posreduje.
22. oktober, 2008 ob 19:48
@blaž babič
To, da se je na horuk spreminjalo Ustavo je bilo zelo nespametno početje ali mogoče premišljeno početje nomenklature, ne poznam to od Kristana, se strinjam, da nismo več “svobodna Slovenija” po volji državljanov in imamo tuje gospodarje, sicer pa se itak že 3 dni vse dogaja okoli Elizabete II in zdi se kot, da se je ljudstvo sprijaznilo s statusom njenih podanikov, to v zvezi s pravniki pa so samo izbranci, ki zlorabljajo pravo za ščitenje zgornjega sloja, ki pristaja na vlogo vladanja po nareku tujih gospodarjev, kar poglej kaj se dogaja na Islandiji, ki noče kupovati NATO oborožitve
22. oktober, 2008 ob 21:39
Najbolje da vsaka država natisne Lizbonsko pogodbo in jo razdeli državljanom…nekateri jo bodo celo prebrali… zagotovo ni vse nam na roko pisano, drugače se ne bi tako krčevito borili za sprejem le-te
23. oktober, 2008 ob 3:02
Kako lepo bi bilo, če bi ta sestavek prebrali vsi Slovenci, a žal bo dosegel le kakšen promil populacije. Me pa zanima kateri ljudje so najbolj odgovorni, da je prišlo do ratifikacije Lizbonske pogodbe v Sloveniji brez razmisleka o posledicah. Verjamem, da je tistim, ki odhajajo igrati golf na tropska otočja, prav vseeno kaj se dogaja s Slovenijo.
23. oktober, 2008 ob 13:33
Slovensko ustavno sodišlče je vsekakor med odgovornimi za ratifikacijo:
http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/D7912D2823D758C0C12574EB002F564B
To je spreobračanje prava in nelegitimno odvzemanje oblasti iz rok ljudstva.
Zgodovina že tiktaka.