Si predstavljete, kakšen je občutek, ko se zbudite iz narkoze in je v vašem telesu novo srce? Nekdo je nekje umrl in vam podaril zdravo in funkcionalno srce, na katerega ste, denimo, čakali mesece, morda leta.

Včeraj je bil 10.evropski dan darovanja in zdravljenja s presaditvijo in trije Slovenci, ki so jim v ljubljanskem kliničnem centru presadili enega od vitalnih organov, so posebej za Vest povedali svojo zgodbo. Vsi trije pa so tudi člani slovenskega Društva Transplant, združenja ljudi – bolnikov s transplantiranimi organi (ledvica, srce, jetra, pljuča, kostni mozeg) v Republiki Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno leta 2000. Pavle Podlipnik je takole najprej predstavil društvo in njegov namen (in pomen):

Ciril Golar iz Gorešiča pri Škofji Loki je leta 1997 dobil novo srce. Pravi, da ne ve, čigavo je bilo in da je tudi bolje, da ne ve. To je njegova zgodba:

“Prvo priliko morš izkoristit, ker druge do zdaj še noben ni dočakal”.

Pavlu Podlipniku iz Vrhnike so leta 1989 v ljubljanskem Kliničnem centru presadili ledvico. Tudi njemu se je takrat življenje popolnoma spremenilo, saj je pred tem dolga leta živel z dializo:

“To ne bom nikol pozabu. Samo to sem vprašal, a teče…In kak je bil odgovor? Ja, teče.”

Metka Kosem iz Tržiča pa ima od leta 2001 nova jetra in s tem novo življenje. Tudi njena zgodba se je obrnila na bolje šele, ko je dobila tisti telefonski klic iz Kliničnega centra Ljubljana - nekdo je umrl in ji podaril jetra:

“Moje okrevanje je blo majčkeno daljše, kot bi blo morebit povprečno, kot bi blo normalno… ker sem imela pol dve zavrnitve.”

Doslej je bilo v Sloveniji (po podatkih Društva Transplant) izvedenih 1005 transplantacij, od tega 608 ledvic, 46 src, 68 jeter, 281 krvotvornih matičnih celic (kostni mozeg), 1 pljuča in 1 trebušna slinavka. Letos so pri nas presadili 40 ledvic, 7 src in 18 jeter, vendar je bolnikov, ki čakajo na nov organ, približno trikrat več.

Katja Lenart