V starem ljubljanskem mestnem jedru so se ponovno odprla vrata Kolovrateater bara, kjer so se nekoč zbirali slovenski umetniki in intelektualci, t.i. penati. V prenovljenih prostorih so čas starih penatov pričarali literarni ustvarjalec Jurij Hudolin, pesnik Milan Dekleva, igralec Uroš Potočnik, stand up komedijantka Martina Ipša, raperja Murat & Jose in pevec šansonov Miha Alujevič. Za glasbeni del so poskrbeli člani skupine The Muffin Men in DJ Rocco Rocca. Pester večerni program pa je povezovala znana slovenska igralka Tina Gorenjak.

Prvi otvoritveni nastop je imel Milan Dekleva:

Stand up Martine Ipše:

Zapel je Miha Alujevič:

Monodrama Natakar Uroša Potočnika:

Še nekaj besed Špele Kravogel, direktorice Kolovrateatra:

Urh Maček in Jan Šiško

—
Več o Penatih

V nekoč znameniti ljubljanski gostilni Pri kolovratu so se med obema vojnama sestajali Penati. Druščina slovenskih literarnih ustvarjalcev, umetnikov in intelektualcev se je poimenovala po rimskih hišnih bogovih, zaščitnikih družine in domačega ognjišča. Člani druščine so bili arhitekt Jože Plečnik, umetnostni zgodovinar Franc Stele, pisatelj Ciril Kosmač, pesnik Oton Župančič, dramatik Pavel Golia, slikar Maksim Gaspari, pisatelj Juš Kozak, pesnica Lily Novy in pesnik Igo Gruden, ki se je kasneje oženil s Pepco, natakarico Pri Kolovratu, ter mnogi drugi umetniki in intelektualci tistega časa. Ustanovitelj penatov je bil dr. Alfred Šerko, oče slovenske psihiatrije, soustanovitelj slovenske univerze in ljubljanskega živalskega vrta, imenovan tudi dr. Kač. Večkrat se je druščini pridružil tudi Josip Vidmar, kritik, prevajalec in politik, pomembna osebnost v takratnem slovenskem prostoru. Ob večerih so v veži gostilne posedali in se pogovarjali o pesništvu, literaturi, o svetu, življenju, filozofiji in politiki. Številni Prešernovi nagrajenci in predstavniki pomembnih kulturnih in izobraževalnih ustanov so s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami, kot je študij in delo v tujini, v zapletenem zgodovinskem obdobju tako s političnega kot socialnega vidika v tem kotičku mestnega jedra kovali nove načrte in odločali o usodi mesta Ljubljana. V gostilni so tudi napisali Veselo abecedo, ob smrti gostilničarja Tomaža Bizilja pa mu je Igo Gruden posvetil pesem v slovo. Odlomek pesmi si je danes mogoče ogledati na zidu veže Kolovrateatra. Vsako leto so za pusta priredili Raj penatov pod kolovratom, na katerem so medse sprejemali nove člane, ki so jih imenovali galeristi. Vsakič so določili cesarja, vodjo in zadnji je to funkcijo opravljal Juš Kozak. Po drugi svetovni vojni in nacionalizaciji je gostilna spet odprla vrata leta 1952 in je bila do konca prejšnjega stoletja, ko je bila vrnjena dedičem Tomaža Bizilja, priljubljeno zbirališče ljubljanskih boemov in intelektualcev.

prispevek kolektiva Kolovrateater