Soočanje s smrtjo v performansu skupine 20 prostovoljcev pod vodstvom dueta A2 poteka po precizni koreografiji: nastopajoči zakoraka v prostor z dvema vrečama zemlje v roki, se sprehodi do predhodnega prostovoljca v seriji, ga/jo posipa z zemljo v roki največ trikrat, nato nanj vsuje vso preostalo zemljo (a obraz mora gledati ven) in na
koncu se prostovoljec uleže nekam na tla. Mirno soočenje s z zemljo pokritimi ljudmi in gledanje kako se vsak performer sooča s izkustvom bi gledalcem odprlo prostor in dalo čas, da sami premislijo o svojem odnosu do smrti. Medtem ko so prostovoljci na delavnici predelovali svoj odnos do smrti, svoje občutke in izkušnje, se te dimenzije na žalost zgubijo v sami režiji dogodka, ki preveč spominja na modno pisto.

Morda je za vtis kriva prva, mlada in lepa serija prostovoljcev, ki se je v lepih oblekah in mejkapu deklarativno sprehodila po Kapelici kot po modni brvi. Morda vtisu pripomore precizna koreografija. Morda je spet učinek stvar mladosti nastopajočih. Soočenje s smrtjo pride z leti in izkušnjami. Starejši, recimo Miha Zadnikar so pokopavali
soizvajalce s nežnostjo in spokojnostjo. Zanimiv je bil tudi »imigrant«, ki mu je bilo naloženo pokopati več ljudi, preden je moral navsezadnje tudi sebe lastnoročno zakopati.

Vendarle se gledalec nekako obesi na vizualni učinek: pretežno mladi ljudje (s politično korektno dodanimi Neslovenci in starejšimi), vsak v obleki drugačne barve, na belem ozadju. Potem je tu še avra politične korektnosti in nežne provokacije. Kakor je cela akcija predstavljena deluje kot učbeniški primer Benettonovega oglaševanja, kot ga je ustoličil fotograf Oliviero Toscanini. Samo čakamo lahko, kdaj bo domislico z ležanjem v zemlji pograbila modna industrija in jo bomo gledali v naslednji modni reviji.

Lepa mlada trupla from Cityofwomen on Vimeo.

Povzetek:
Anton Mirto: Z Alit Kreiz sva bili v galeriji Kapelica cel teden s približno osemnajstimi ljudmi in vodili delavnico na temo življenja in umiranja; o tem kako strah pred smrtjo vpliva na naše življenjske odločitve na način, da dejansko sproži strah do življenja. Danes bomo naredili skupinski performans s približno dvaindvajsetimi ljudmi. Vsak od njih bo nekoga pokopal. Ta projekt bova naredili po vsem svetu, samo čas dogodka se bo spremenil.

www.cityofwomen.org/2008/

Mesto žensk