Violeta Luna - NK 603: Akcija za performerko in e-koruzo from Cityofwomen on Vimeo.

Violeta Luna o performansu:

Violeta Luna_Intervju from Cityofwomen on Vimeo.

“Govorim o tem, kako genski inženiring vpliva na naša življenja, na življenje Latinoameričanov. V koruzi se skriva tako simbolika kot kozmologija. Posledica gensko modificirane koruze je še večja revščina v Mehiki. V performansu uporabljam tako naravno kot gensko spremenjeno koruzo.”

Mehiška perfomerka in aktivistka Violeta Luna se zadnja leta v svojem umetniškem delu loteva perečih družbenih vprašanj, s katerimi se oziroma bi se morala ukvarjati svetovna politika. Na enega teh problemov je v svojem angažiranem performansu NK 603: Akcija za performerko in e-koruzo opozorila tudi slovensko publiko. Njen performans na temo aktualno gensko spremenjenih organizmov je pravzaprav le ena od vrste okoljevarstvenih kampanj v Mehiki, med katerimi je najmočnejše morda prav gibanje Sin Maíz no Hay País – Brez koruze ni države. Kdor je že obiskal Mehiko, ve, da tam koruza ne pomeni le osnovne prehrane ljudi in živali (koruzo vtaknejo v vsak obrok), ampak tudi kulturno identiteto. Že ima tisočletja posebno kozmološko, kulturološko in zgodovinsko mesto v mehiški kulturi, kar občuti vsak, še tako turistični popotnik. Pravzaprav vse velike kulture ameriškega kontinenta izvirajo iz ene same kulture – koruze. Ta je imela primaren pomen v religioznosti Majev, Aztekov in Inkov ter bila poglavitna hrana Indijancev, vse od Andskega gorovja do Misisipija. Če ne bi bilo koruze, bi ta del sveta že pred stoletji izumrl zaradi lakote in tudi prvi kolonisti so preživeli le zaradi koruze. O tem pripoveduje tudi Violeta Luna s svojo e-koruzo, z dolgimi črnimi indijanskimi kitami, oblečena v koruzne omajke (krovni list koruznega storža), obarvana v modro in s čudovito naslikano koruzo na hrbtu. A performans ni slavospev rastlini, temveč za njim stoji močna družbena nota. Odkar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v okviru sporazuma o prosti trgovini v Mehiko prišla gensko spremenjena ameriška koruza, je mehiška koruza pričela izgubljati svoj pomen. Čeprav ameriška ni ne zdrava, niti semena niso rodovitna, je vendarle cenejša, kar je dobršen razlog, da je cena mehiške koruze poskočila. Posledica podražitve v zadnjem desetletju je sedaj veliko večji odstotek revnih prebivalcev, cena tortilj, njihovega osnovnega živila, pa je danes že štirikrat večja. Obubožani mehiški pridelovalci so bili prisiljeni vstopiti v krog ameriškega genskega inženiringa, ki pa ga, seveda, regulira kapital in išče rešitve, ki bodo prinesle dobiček, ne oziraje se na posledice. Genska tehnologija, ki bi morala preprečiti lakoto, ne samo, da ni prinesla pričakovano bolj hranljiva in odporna živila, temveč naj bi celo povečala tveganje za razvoj raka, alergijskih bolezni in slabljenje imunskega sistema pri človeku. V Mehiki, kjer je (gensko spremenjena) koruza sestavni del jedilnika, je odpor, predvsem do t.i. NK 603, genetsko modificiranega koruznega semena, še toliko večji. Ta vsesplošna mehiška vstaja je Violeto pripeljala do zaključka, da lahko tudi ona z umetnostjo delno usmerja družbene spremembe in morebiti celo vpliva na koruptivno vladno politično oblast. S svojim performansom izjemno lucidno reflektira trenutno situacijo doma, pri čemer si pomaga z video projekcijo, pravo organsko in gensko spremenjeno koruzo, orodjem za pripravo tortilj, še bolj pa s popolno izrazno mimiko in ekspresivnem gibanjem, ki tečeta skupaj z dokumentarno tekstovno podlago. Biotehnični pripomočki, injekcija in epruveta krvi, oblačila »krute prihodnosti« pa ji pomagajo ustvarjati »kultivirano« postčloveško telo in poudarjajo škodo, ki jo telesu prizadene gensko spremenjena koruza. Tudi tortilja s takšno koruzo ne bo dolgo zdržala skupaj… Violeta je vseskozi svoj vizualno, zvočno in dramaturško, pa tudi gibalno, dovršen nastop opozarjala na genetiko, ki se je v zadnjih tridesetih letih tako razvila, da je sposobna čez noč spreminjati življenjske oblike. Nekaj, kar je narava potrebovala milijone let. Ustvarila je koruzo brez klasa, s polnimi belimi ali zlatorumenimi zrni, dva metra veliko steblo, odporno na razne parazite. Ta ničvredna zrna si je Violeta enega za drugim odščipala s svojih prsi. In zakaj je za ameriški trg tako zanimiva ravno koruza? Prastara poljščina je osnova za izdelovanje etanola, ki zaradi vse večjega povpraševanja po biogorivih izdelovalcem prinaša lepe dobičke. Temu primeren je tudi že nekaj let trajajoči ustaljeni trend rasti cen koruze za pridelavo teh goriv. Negativne posledice žal občutijo predvsem revnejši sloj v južni Mehiki, kjer je povpraševanje po koruzi čedalje večje in je zato ta čedalje dražja. Cena kilograma koruze je v zadnjem letu kar štirikrat večja, tovarne za izdelavo etanola pa rastejo kot gobe po dežju – v ZDA, seveda.

Za borce proti GSO: Evropska komisija zazdaj še zavrača legalizacijo nekaterih vrst gensko spremenjene koruze, morda EU še nekaj časa ne bo odprla svoj trg gensko spremenjeni hrani. Zdi se, da je Evropska komisija prisluhnila nevladnim organizacijam, ki se bojujejo proti uvajanju transgenih kultur. Za zdaj je v Evropi dovoljena le transgena koruza, odporna proti koruzni vešči, ki pa je v Sloveniji kmetje ne sadijo, saj nimamo večletnih koruznih monokultur.
Za ostale: Koruza po mehiško – kuhan ali pečen koruzni storž, na katerega se potrese sol in čili

(tekst: Kaja Cencelj, COWEB)

Violeta Luna_delavnica from Cityofwomen on Vimeo.

Poleg performansa, ki je bil izveden v galeriji Škuc v Ljubljani in Miheličevi galeriji na Ptuju je Violeta Luna na festivalu Mesto žensk vodila tudi dvodnevno delavnico izobraževanja o performansu. Udeleženke so se prvi dan seznanile z prezenco nastopajočega v performansu, kot jo prakticira Violeta Luna. Drugi dan je bil posvečen sestavljanju političnih, verskih, seksualnih, družbenih identitet.

www.cityofwomen.org/2008
Mesto žensk