Umetnici iz skupine SubRosa, ki sta nam prejšnji dan v predavanju
mapirali aktualne probleme tržnega prisvajanja genetike, sta nam danes
dali možnost s tem se tudi izkušenjsko soočiti. Pri performensu je s subRoso sodeloval tudi Wo_ kolektiv (Jelena Graovac, Marijana Rimanić inTanja Špoljar) in Iva Kovač iz Zagreba.

MIZA1
Boste koruzne kolačke? Frišno spečeno. Domače? Ja, instant. Ham, ham.
Kaj pa je notri? Hmm, sladkor, sol, koruza, mast v prahu. Je koruza
genetsko modificirana? Na škatli ne piše. V ZDA ni namreč ni
regulative kot v EU, da morajo biti genetsko spremenjena živila
označena. Glavni problem je koruza, ki je Amerika pridela ogromno. Več
kot žita. Na monokulturnih farmah. Montasanto? Verjetno. Kaj so pa ti
drugi kolački? Žitni. Aha. To je bolje? Niti ne, notri imaš sladilo,
za katerega se ve, da je v ZDA pridobljeno iz koruze. Torej imaš
koruzo v produktu, pa ni označeno. No oboji kolački so vseeno zanič,
žitni so pa sploh brez okusa. Ja, ponavadi damo Američani čez še mesno
polivko. In naše svinje so polne rasnih hormonov. Bolje, da ne pijete
mleka.

Zabavna (eu)genetika Miza1 from Cityofwomen on Vimeo.

Povzetek iz angleščine:
“V ZDA ni potrebno označevati produktov, tako nikdar ne vemo katere sestavine določen produkt v resnici vsebuje; govorimo o gensko modificiranih produktih.”

STOL
Dobiš vprašalnik o stališčih glede genetskega inženiringa. Vse od ali
je prav da to delamo na rastlinah, na ljudeh, na živalih, do tega ali
se smejo vsi ljudje razmnoževat in kakšno hrano bi vzredil, če bi imel
na voljo neskončno moč genetskega inženiringa. Odgovore se snema in na
drugem delu sobe, lahko gledaš odgovore drugih ljudi.

MIZA 2
Želite darovati spermo? Morda jajčeca. Na mizi je osemenjevalni
pribor. Revija concieve. V njej so cvetke tipa: vsem mladim mamica priporočamo misijonarski
položaj za oploditev (ne rabibite eksperimentirati, stari položaji so
najbolj preizkušeni) in članek o hormonski kremi za obraz s katero
lahko tudi vi dobite nosečniški sijaj. Lahko izpolniš vprašalnik o
svojih prednikih, svojih telesnih karekteristikah, svojih hobijih,
izobrazbi, talenti in službi ter ugotoviš koliko bi bila ovrednotena
tvoja jajčeca ali sperma na trgu. V ZDA se že dogaja, da lahko
ženske, dosti je tudi lezbičnih parov, izberejo darovalca sperme glede
na njegovo poreklo, fizične značilnosti, izorazbo in zaposlitev.
Eugenika? Na nek način. Gre za tržno manipulacijo, ki želi ponuditi
potencialnim staršem visokega, lepega in pametnega otroka.

Zabavna (eu)genetika_Miza2 from Cityofwomen on Vimeo.

“Članica kolektiva subRosa, Faith Wilding, predstavlja različne pripomočke za oploditev in sam proces izbora donatorja.

Intervjuvanka: Slovenija je popolno tržišče za donatorje spolnih celic. Sedaj se bolj zavedam moje tržne vrednosti in bom spremljala cene. Ko bom pripravljena, bom začela darovati svoje spolne celice; to bi bila dobra investicija.”

Dogodek je pravzaprav informativen, umetnici razlagata kaj in kako in
seveda smeha ne manjka. A na neki točki, ko začneš ocenjevati zakaj bi
bila od koga sperma dražja od druge sperme, se zamisliš. Butasti heci
so te udarijo s svojo resničnostjo. Zelo je verjento, da so nekje neki
brihtni poslovneži in nadobudni reklamarji, ki sedijo za mizo in imajo
podobne pogovore. Logika trga je logika, ki jo postavljajo egoisti za
naivneže, logika obljubljenih sanj in sreče in rasizma kot njegove
hrbtne strani.

Slovenci bi bili zelo zaželeni donatorji. Beli. Čista rasa.