O možganski smrti
17. oktober 2008 ob 20:46 | Maja Andlovic |Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je danes pripravilo novinarsko konferenco z naslovom Ali je možganska smrt v nasprotju z ustavo? “Ta sistem je v nasprotju z ustavo, ker ne upošteva, da je življenje, ne samo v možganih, ampak tudi v drugih delih telesa,” je dejal odvetnik in pravni zastopnik društva Vlado Began. Tako vladi predlagajo spremembo Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja.
“A si lahko zamislite, da ste udeleženi v prometni nesreči, pri vas ugotovijo možgansko smrt, niste bili za, ste proti, ampak niste se izrazili v javnosti, svojcem tega niste povedali, in kar naenkrat ostanete brez vseh organov. Noben vas nič ni vprašal, v bistvu ste še živi. Saj možganska smrt ni smrt celote, ni smrt človeka.”
V društvu tako svetujejo, da si tisti, ki ne želijo darovati organov, to napišejo na listek, ki naj ga potem nosijo s seboj, ter da svojo željo zaupajo tudi svojcem. Je pa podpredsednik društva in sociolog Moris Hoblaj dejal, da tudi delci, ki so v krvi, imajo “določeno zavest tistega človeka” in dodal, da je na tem področju malo raziskav.
Began: “Najbolj bi bilo enostavno, da imaš na kartici napisano: Sem proti. To pa nočejo, to država noče.”
Nam je pa predsednica društva Janja Škrjanc zaupala tudi svojo osebno izkušnjo.
“Ker je prišlo med operacijo do nekih zapletov in sem se v nekem trenutku znašla pred stojalom, kjer je bila nastavljena transfuzija, in sem prebrala ime, priimek tega darovalca, še danes se zelo dobro spomnim, kako sem se razjezila na to, kako so mi lahko dali neko drugo kri in ne mojo.”
Maja Andlovic
17. oktober, 2008 ob 20:57
Čestitve vest.si, da ima na svojem portalu tudi tako ozaveščene teme, res je, da so zadeve na tem področju premalo raziskane.
17. oktober, 2008 ob 23:01
Dileme, kot so tu predstavljene, so pomemben faktor odločitve, oz. oblikovanja odnosa do darovanja organov. Moja vest mi pravi, seveda bom darovalka, zgornje dileme in npr. vprašanje angažiranja osebja pri oživljanju, in še marsikaj pa me bremzajo… Po drugi strani pa, vedoč, da boš ti ali tvoj bližnji poskrbel za življenje drugega… tako plemenito dejanje na nek način podaljša tudi tvoje življenje, mu da še večji smisel… pa tudi neke vrste utehe. Ob tem imam v mislih kolegico, ki se je ob nepopravljivo poškodovanem sinu (priklopljenem na aparature) odločila za darovanje in od takrat jo gledam v čisto drugi luči. Izjemno jo občudujem in spoštujem, da je bila zmožna take odločitve v tako težkem trenutku… Razumem in spoštujem pa tudi izbiro tistih, ki ne želijo postati darovalci.
18. oktober, 2008 ob 4:08
Z mojimi pljuči in jetri, ehehehehe, bi nobene dileme ne bilo. :)))
18. oktober, 2008 ob 13:31
bullshit - če nastopi možganska smrt si mrtev, dead, morto
http://en.wikipedia.org/wiki/Brain_death
18. oktober, 2008 ob 23:18
Jz pa pravim takole: verjamo ali ne verjamemo, ne spremeni dejstva, da nekatere zadeve ne obstajajo.
19. oktober, 2008 ob 4:02
Carlos, pazi nase prosim….. danes tudi sam ne morem spati in mislim nate, ki imaš pogosto tudi take težave, upam, da sem danes jaz ˝dežuren˝ in da ti spokojno spiš…..:)
Ker gre za neraziskano področje in za osebno, intimno gesto, ki se tiče telesa posameznika, bi moralo biti uzakonjeno, da se lahko razpolaga le z organi osebe, ki se strinja s tem - ali ni za to določena izkaznica?
Ker sem katolik, zame ni dileme - ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe - moji organi so na razpolago, skupaj z mojim blagoslovom prejemniku.
19. oktober, 2008 ob 8:54
Z vašim intervjuancem se o marsičem strinjam in ga spoštujem, a pri tej temi imam nasprotno stališče. Zato dodajam link s seznamom bolnic, kjer lahko “zmešate energije” mrtvega darovalca in živega prejemnika, oziroma kje lahko podpišete soglasje za darovanje organov:
http://www.slovenija-transplant.si/
Zate Grof in še za koga. Da ne bodo obremenjevali otrok s temi odločitvami…
19. oktober, 2008 ob 14:37
Meni se pa zdi grozljivo dejstvo, da ti lahko odvzamejo organe, tudi če nimaš kartice darovalca.
Zakaj se potem sploh trudijo, delajo reklamo za to, da bi pridobili čim več darovalcel, če po drugi strani vejo, da lahko dobijo organe tudi od tistih, ki se niso opredelili za darovalce.
Hinavščina!!!
21. oktober, 2008 ob 12:32
MALO PONO PIŠEMO, TODA BOLJE POZNO, KOT NIKOLI IN SICER:
Glede darovanja organov je zgodba zelo kompleksna.
Osebno, zaradi informacij iz zelo zanesljivih virov, podpiram dejstvo, to je pravico odločanja, da NISEM darovalec organov.
Življenje je res sveto, toda kaj mi, Homo Sapiens in vsa naša današnja znanost - v resnici vemo, oziroma bolje , znanstvena veja v fiziki, je že prišla do spoznanja o tem , kaj govornika v videu govorita , le javnost o tem ve zelo malo, pravzaprav skoraj NIČ.
Naš nasvet: bodite prepričani, da gornja govornika dobro vesta , kaj govorita.
Ta ZAKON JE NUJNO POTREBA PODPRETI.