Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora,
Spoštovane poslanke in poslanci
Spoštovani visoki gostje, gospe in gospodje

Ta govor želim začeti s čestitko. S čestitko vam, spoštovani gospod predsednik, za izvolitev na to pomembno in odgovorno mesto, s čestitko vsem poslankam in poslancem za izvolitev v Državni zbor in z najboljšimi željami za uspešno in plodno delo v skupno dobro naše države. Potem ko sem se pred dobrim tednom zahvalil poslankam, poslancem ter ministrom in ministricam preteklega sklica Državnega zbora, je danes priložnost, da spregovorim vam in predvsem, da vam čestitam ob izvolitvi.

Čestitati pa želim še posebej državljankam in državljanom republike Slovenije, volivkam in volivcem, za letošnje volitve, za to najpomembnejše dejanje demokracije.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo, tako določa naša Ustava. To oblast pa, spet kot določa Ustava, izvršujejo državljanke in državljani neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Načelo delitve oblasti je bistveno za izvrševanje oblasti ljudstva.

Tudi letošnje volitve so pokazale, da ljudstvo Slovenije, njene državljanke in državljani, volivke in volivci, jemljejo demokracijo resno. Slovenske volivke in volivci so kritični in skeptični, svojo volilno pravico vselej uporabljajo z veliko mero zdrave pameti in političnega občutka, izvoljenim predstavnikom pa vselej poverijo odgovornosti s pričakovanjem, da bodo ti v polni meri upravičili zaupanje. Zato moramo vsi nosilci voljenih funkcij ves čas najskrbneje razmišljati o svoji odgovornosti in zaupanje upravičiti z rezultati.

Demokracija na Slovenskem je v dobri formi. Morebiti ji manjka kakšen element zrelosti, ki ga prinese daljše zgodovinsko obdobje, morebiti so nekatere naše politične delitve preveč ideološke in preveč povezane z značilno slovensko trmo. Navzlic temu pa smo v svoji zgodovini in zlasti v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji dokazali, da se znamo odgovorno in resno odločati, tako kadar gre za velike, zgodovinske odločitve, kakršna je bila osamosvojitev in vzpostavitev suverene države Slovenije, kot tudi, ko gre za bolj praktične in bolj vsakdanje odločitve.

Doseženo stopnjo zrelosti nam priznavata tudi Evropa in ves svet. Sloveniji ni bilo po naključju poverjeno predsedovanje Evropski uniji – kot prvi med novimi članicami Evropske unije. In ravno tako ni naključje, da je Slovenija tudi to odgovorno nalogo uspešno in odgovorno opravila. Vladi v preteklem zakonodajnem obdobju gre posebna zahvala za uspešno opravljeno delo, s tem pa tudi za utrditev položaja Slovenije v družini evropskih narodov. Dosežena stopnja zrelosti naše demokracije je omogočila uspeh pri tej nalogi, ki je angažirala celotno upravno in politično strukturo naše države.

Spoštovane poslanke in poslanci,

Za vami so volitve, to je tista faza demokratičnega procesa, v kateri se najbolj izrazi tekmovalni značaj političnega pluralizma. Po volitvah pa pride čas za razmislek o prioritetah in o načinu dela za naprej. Parlament, naš Državni zbor, je izjemno pomembno središče tega dela. Je zakonodajni organ in tribuna razprave. Je tržnica idej in prostor usklajevanja. Je mesto soočanja vlade in opozicije in dejavnik sinteze. Vse to bogastvo funkcij parlamenta je treba skrbno gojiti. Ni dobro, kadar se parlament reducira na mehanizem za glasovanje in preglasovanje. Navidezna učinkovitost take prakse siromaši kakovost odločitev. Dobre odločitve nastajajo po skrbnem premisleku, v pretehtani razpravi, v izmenjavi argumentov in dognani formulaciji odločitev. Pogosto tak proces zahteva več časa. In ravno v oceni koliko časa in koliko razprave je potrebno, se izraža politična modrost odločanja, tehtnost odločitev in njihova dolgoročna vrednost. V tem okviru bo velikega pomena tudi sposobnost iskanja skupnega jezika in najširšega možnega soglasja o pomembnih vprašanjih našega razvoja. Tudi v tem se bo odražala umetnost politike.

Politika je že po svoji naravi največkrat lokalna in kratkoročna. Prav pa je, da se v odločanju upošteva tudi širši, tudi mednarodni kontekst in dolgoročni pomen odločitev, posebej kadar razmere to nujno zahtevajo.

V prihajajočem obdobju bomo v Sloveniji imeli veliko razlogov za razmislek o mednarodnih okoliščinah, v katerih se bo treba odločati, in o dolgoročnih vidikih odločitev. Sedanje dogajanje v mednarodnem finančnem sistemu izkazuje znake razkroja. Nujne bodo nove rešitve in vprašanje je, ali bodo dovolj dobre in dovolj celovite, da bo na koncu mogoče govoriti o novem, boljšem svetovnem finančnem sistemu. Obdobje iskanja bo zahtevalo jasno opredeljevanje vseh držav, tudi naše. Potrebna bo preudarnost in pravočasnost odločitev. Vlada Republike Slovenije bo imela zahtevne naloge. Prav zato bo pomembno, da se ustrezna razprava in usmerjanje opravi v Državnem zboru, in da se pri tem doseže kar najširša podpora vladni politiki.

Vloga politike in države bo v teh razmerah nezamenljiva. Zanašanje na ekonomske in finančne dejavnike ne bo zadoščalo. Le država in državljani lahko zagotovijo pravne rešitve in ureditev, kakršno potrebuje naš čas. Ne gre le za preprečitev ponavljanja nevarnosti, ki jih je prinesla deregulacija in neodgovorna finančno-kreditna dejavnost v nekaterih finančnih centrih sveta. Gre za veliko več, za nujnost nove mednarodne finančno arhitekture. V tem seveda Slovenija ne bo imela odločilne besede, ne bo pa brez glasu.

Zlasti pa se bo Slovenija morala dobro znajti v spreminjajočih se okoliščinah. To pa bo zahtevalo resno razpravo in odločanje o reformah: o reformah za razbremenjevanje realnega gospodarstva in odpiranje prostora podjetnosti in ustvarjalnosti, o reformah za moderno socialno zaščito, in za takšno pokojninsko ureditev, ki bo preživela na dolgi rok in bo upoštevala demografski razvoj v naši domovini. Pogosto slišimo, kako krizne razmere pomenijo tudi priložnost, ne le nevarnosti. Seveda je tako. Vendar pa je treba priložnosti najprej odkriti in nato tudi znati izkoristiti. Vloga Državnega zbora pri vsem tem je nenadomestljiva.

Rešitve, ki bodo potrebne, naj zagotovijo naš dolgoročni razvoj in preobrazbo naše družbe v družbo, temelječo na znanju. Človeški potencial je naše največje bogastvo, znanje pa njegova največja moč. Ta potencial bo treba dobro izkoristiti. Tu se ne bi smeli ustrašiti nuje po ustreznem vlaganju v znanost in znanje, v tehnološko preobrazbo in v tehnični razvoj. Ne bi se smeli odpovedati razvoju okolju prijaznih, zelenih tehnologij, ki zagotavljajo tehnološki napredek in potrebno blažitev posledic globalnega segrevanja. Reforme, ki jih potrebujemo, bodo morale biti vsestranske in bodo zahtevale pripravljenost na inovacije.

Spoštovane poslanke in poslanci,

Danes je dan, ko je prav, da se zavedamo obsežnosti nalog pred tem Državnim zborom. Prihodnji meseci in leta bodo čas za podrobno razpravo in kompetentno odločanje. Zakonodajna dejavnost je seveda kritično pomembni del tega odločanja. Pomembnost zakonodajnega procesa pa ni le v dobri vsebini odločitev, v dobrih in dobro premišljenih zakonih. Kakovost je tudi najboljše zagotovilo avtoritete zakonodajnega dela in avtoritete celotnega sistema naših javnih ustanov. Ta avtoriteta pa je bistvenega pomena za zaupanje v državo, tisto zaupanje, ki daje državljankam in državljanom občutek varnosti in vere v prihodnost, vere v naš nadaljnji in uspešen razvoj.

Gre torej tudi za krepitev našega občutka pripadnosti naši državi, za zaupanje v našo domovino. Gre za sodobno vsebino našega domoljubja. To domoljubje se dandanes ne odraža zgolj v skrbi za naš jezik in kulturo in za ohranitev naše, z žrtvami pridobljene neodvisnosti. Te sestavine domoljubja so neizpodbitne in samoumevne. Gojiti jih moramo vsakodnevno. Razumeti pa moramo, da domoljubje ta čas zahteva še več – zahteva samozavest, ki jo prinašata razvojna in tehnološka uspešnost in vsestransko dviganje kakovosti v naši družbi. Kolikor bolj bo naša domovina sposobna zagotavljati razvoj in socialno pravičnost, toliko močnejše bo domoljubje pri nas. Kolikor uspešnejši bomo v preprečevanju patologij kot sta neupravičeno bogatenje in korupcija, toliko bolj bo država deležna zaupanja ljudi in toliko močnejše bo njihovo domoljubje. Kolikor bolj bo naša zunanja politika načelna in čvrsta - tako v razmerju do sveta kot tudi v razmerju do sosedov - toliko večja bo naša samozavest in močnejše bo domoljubje. Kolikor bolje bomo znali iz našega političnega dogajanja izločevati trmo in zavist, toliko večje bo zaupanje ljudi v politične predstavnike in toliko večje bo njihovo domoljubje.

Domoljubje je danes nesporna vrednota, njegova moč pa se bo merila s kakovostjo našega razvoja in naše države. Tudi zato moramo storiti vse za krepitev avtoritete institucij, ki to kakovost zagotavljajo, za resničnost pravne države, za spoštovanje človekovih pravic in za družbeno solidarnost.

Pri vseh teh vprašanjih ima Državni zbor nezamenljivo mesto. Vendar v tem prizadevanju ni sam. V veliko pomoč mu bo dosledno spoštovanje delitve oblasti in upoštevanje samostojnih nalog in samostojnih odgovornosti izvršilne in sodne veje oblasti. Vsakdo lahko za skupno dobro stori največ, če dobro opravlja svojo nalogo. Državni zbor ima zato vso pravico vztrajati pri učinkovitosti in samostojni odgovornosti izvršne oblasti in pri neodvisnosti in lastni avtoriteti pravosodja.

Včasih so za to potrebne tudi odločitve Državnega zbora, na primer tiste, ki pomenijo izvedbo sodb Ustavnega sodišča. Z dobrimi odločitvami, ki jih sprejema in s tistimi, ki jih od drugih zahteva Ustavno sodišče, se krepi avtoriteta in samostojna vloga pravosodja in sistema državnih institucij v celoti. Prav krepitvi avtoritete Ustavnega sodišča so bile pred meseci posvečene moje konkretne sugestije, tudi take, ki vključujejo potrebne spremembe Ustave, sugestije, ki sem jih predstavil Državnemu zboru v preteklem sklicu. Zadovoljen sem, da so te sugestije že dobile široko javno podporo. Upam, da bo Državni zbor v tem sklicu uspešno nadaljeval in dokončal proces ustavnih sprememb, ki bodo utrdile Ustavno sodišče, s tem pa naš celoten pravosodni sistem. To utrditev nujno potrebujemo, da bi zagotovili ustrezno kakovost pravne države in s tem naš nadaljnji razvoj.

Spoštovane poslanke in poslanci,

Misli, ki jih danes delim z Vami, ta čas na ta ali oni način izražajo mnoge državljanke in državljani pri nas. Živimo v času upanja in negotovosti. Od našega skupnega napora bo odvisno, kako hitro bomo sposobni zagotoviti razmere, v katerih bosta upanje in zaupanje nepovratno prevladala. Za uspešno napredovanje v tej smeri pa seveda potrebujemo dobro vlado. Veseli me, da lahko že danes napovem, da bom v najkrajšem času opravil potrebna posvetovanja s poslanskimi skupinami in predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Nobene izgube časa si ne moremo privoščiti. Volja ljudstva, izražena na volitvah, je bila jasna, moja naloga pa je, da prispevam h konstituiranju novega državnega zbora in izvolitvi nove Vlade z dejanji, ki mi jih nalaga Ustava, kot tudi s potrebnimi posvetovanji - in to v najkrajšem času. Tako nameravam tudi ravnati. Verjamem v dobro sodelovanje vseh poslanskih skupin in prepričan sem, da bo nadaljnji proces oblikovanja vlade kmalu uspešen.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora,

Ta govor sem začel s čestitko. Naj ga končam z izrazi zaupanja in pričakovanja. Dobili ste mandat za zahtevno nalogo v zapletenih časih. Prav nobenega dvoma ni, da smo z dobrim delom in z dobrim sodelovanjem sposobni tudi v teh časih najti dobre odgovore na vsa vprašanja, ki zadevajo našo domovino, našo Slovenijo. Vaše delo pri tem bo ključno. Naj ga spremlja modrost. Naj bo danes začeto zakonodajno obdobje v zgodovini spoznano po največji kakovosti zakonov in drugih odločitev. Naj bo to naš najboljši čas!