V časopisih se včasih nahaja neka hecna rubrika »zanimivosti« ali pa »neverjetno, ampak resnično«. Predstavljamo rubriko »to ni nič neverjetno, to je zelo resnično«:

V Španiji in Braziliji organi umrlega avtomatično pripadajo državi, razen če napišeš posebno izjavo pri odvetniku.
Praga je trenutno center plodnostnega turizma, kjer nudijo interesentkam celovite 4 dnevne aranžmaje, ki vključujejo umetno oploditev, vsaditev jajčeca, hrano in nastanitev v hotelu ter ogled mesta. Podobno se dogaja z Romunijo, po jajčecih belih žensk je namreč višje povpraševanje. Če tretja oploditev ne uspe, ti vrnejo denar. Denarja ni uspelo dobiti posamezniku, ki je tožil farmacevtsko podjetje, ki je na podlagi raziskave narejene na njegovem tkivu razvilo in patentiralo novo zdravilo. V ZDA ti v nekaterih bolnišnicah in zdravstvenih domovih pod nos pomolijo izjavo s katero dovoliš, da lahko tvoje odpadlo tkivo uporabijo za (profitne) raziskave. Trenutno je nemogoče za posameznika posedovati lastni genom, medtem ko lahko koorporacija razna »odkritja« patentira. Jajčeca ženska ne sme prodati, lahko ga pa donira. Ameriški vojaki v Afganistanu in Iraku ne zaslužijo veliko. Njihove nezaposlene žene se lahko preživljajo s posojanjem maternice. S tem, da nosiš v maternici otroka nekoga drugega in ga zanj rodiš, zaslužiš v 9 mesecih znesek, primerljiv z vojaško plačo. Zanimanje za storitve je tako pri neplodnih parih, kot tudi pri gejevskih parih. Pri umetni oploditvi v privatnikih klinikah ni problem odločiti se za spol otroka.

Podobno se dogaja v kmetijstvu:

Če genetsko modificirana koruza opraši navadno koruzo, tako da ta proizvede mutirani gen, je ves pridelek last koorporacije, ki je patentirala gen. Tako vsaj pravi kanadsko sodišče. Verjetno ni bilo na sodišče evolucije, ki se je mučila s koruzo nekaj miljonov let. V Indiji in Indoneziji vasi zaradi strahu pred monopolizacijo semen oblikujejo svoje banke semen (recimo riža), da bi obdržale svojo genetsko pestrost in jo menjale z drugimi kmeti. Drugačen tip banke semen je v Skandinaviji, kamor države pošiljajo svoja semena, da jih skladiščijo v ogromnem bunkerju. V primeru apokalipse, bi preživeli nekako odtavali tja v bližino polarnega kroga in s semeni na novo pozelenili planet. Če bi semena takrat sploh še klila.

V ta projekt je tudi Slovenija že donirala nekaj semen.

Predavanje umetnic pod znamko subRosa se je osredotočalo na primerjavo med pridelovanjem perutnine, ki je bila prva mehanizirana mesoreja na svetu s trendi, ki se trenutno kažejo v vrednotenju rodne moči ženske in trga ženskih jajčec.

SubRosa from Cityofwomen on Vimeo.

povzetek:
” Del globalnega gospodarstva je tudi oploditvena tehnologija in oploditveni turizem. Slovenija je pravzaprav zelo dobra za to; imate zelo dobre jajčne celice. Imate tudi zelo dobre reprodukcijske klinike: ljudje prihajajo iz celega sveta k vam na oplojevanje. Tudi Češka in Romunija sta pogosti destinaciji.

Zelo veliko kupujejo jajčne celice v Angliji, ceneje pa je iti v Romunijo; to je zelo dober trg, ker ljudje želijo otroke bele polti. Tam se na kliniki vstavi implantat in potem gredo domov. ”

www.cityofwomen.org/2008/

Mesto žensk