Slovenska nogometna reprezentanca je izvrstno začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2010. Po treh tekmah varovanci selektorja Matjaža Keka zasedajo skupaj s Poljsko prvo mesto na lestvici. Ta rezultat se je po prejšnjem kvalifikacijskem ciklusu zdel skorajda nemogoč, vendar je Matjažu Keku skupaj z izbrano vrsto uspelo utišati kritike, priznam tudi mene, na najboljši možen način.

Preskok v igri naše izbrane vrste glede na kvalifikacije za Euro 2008 je naravnost neverjeten. Matjažu Keku je uspelo vnesti v reprezentanco požrtvovalnost podobno tisti, ki je krasila ti. zlato generacijo. S požrtvovalno igro pa prihajajo tudi dobri rezultati. Bolj kot tri točke proti severni irski, pa je razveselila igra s katero nogometaši dosegajo rezultate. Na obeh domačih tekmah je slovenska izbrana vrsta imela terensko premoč in narekovala tempo. S čimer so si po dolgem času fantje popolnoma zaslužili glasno podporo navijačev s prepolnega Ljudskega vrta.

Dobra igra je privedla tudi do večjega optimizma. Že pred tekmo smo lahko poslušali optimistične napovedi, da je Slovenija proti Severni Irski favorit (ironično iz ust človeka, ki je svojčas točko iz belorusije predstavljal kot uspeh). Končno pa smo iz ust selektorja slišali tudi ambicioznost. Pred tekmo s Češko je tako Matjaž Kek poudaril, da so tudi v Teplicah na voljo tri točke, kar je po nekajletnemu predstavljanju tretjerazrednih reprezentanc kot težkih nasprotnikov izjemno razveseljiva novost.

Četudi je nastop na svetovnem prvenstvu 2010 še precej oddaljen in je pot do njega dolga in naporna, pa smo ljubitelji nogometa po prikazanem lahko upravičeno optimistični. In če sem sam še pred nekaj meseci ostro kritiziral Matjaža Keka, mu lahko danes iskreno čestitam, čestitam pa seveda tudi igralcem za odlične nastope zaradi katerih je ponovno užitek gledati reprezentančne tekme.

Luka Lukič