Klic k vladi 2.0
8. oktober 2008 ob 10:52 | Brata Žižek |Kdaj in če sploh kdaj, bomo Slovenci ujeli vsaj povprečje Evropske unije, ko gre za aktivno uporabo spleta, kot orodja, ki bo postajal vse manj fascinacija in vse bolj le ena od tehnologij, ki nas obkroža? Oglejmo si nekaj značilnosti navad slovenskih uporabnikov na spletu, pa karakteristik trga in konec koncev tudi prednosti slovenske spletne skupnosti, ki so okviri razmišljanja o nujnih razvojnih korakih v prihodnjih letih.
Vsekakor lahko z analizo spletnih nastopov in pripadajočih jim spletnih mest določimo vsebinske značilnosti posameznih panog na spletu in s tem tudi, kaj ljudje na spletu res počno. Slovenska spletna mesta povečini niso nikakršni biseri, večinoma capljajo za res razvitimi spletnimi trgi, v večini panog pa se lepo vidi, da se slovensko gospodarstvo, pa tudi javni in nevladni sektor še nista v resnici zares pripravila na življenje v omreženi ekonomiji, ki prinaša številne priložnosti in tudi nevarnosti.
Michael Gerber, avtor knjige E-myth: Why Most Business Don’t Work and What To Do About It pravi takole: “Pri poslu na spletu gre za dve ključni zadevi: delovanje na poslu in delovanje v poslu. Prvo je ustvariti poslovno infrastrukturo in okvire, drugo pa vsakodnevno delovanje v njih.” To je dobro razumeti v obdobju recesije, ko sta temeljni značilnosti spletnega poslovanja (krčenje distribucijske verige in uveljavljanje inovativnih poslovnih modelov) še kako močni orožji pri povečevanju prihodkov in zniževanju stroškov, ne glede na cilje spletnega nastopa: dobiček, demokracija, hitrost upravnih postopkov, informiranje javnosti.
Zdi se, da je slovenski splet v poslovnem smislu še vedno predvsem relativno statično podjetje, medved, ki še ni z obema nogama stopil na trdna tla virtualnega sveta. Slovenci smo na spletu zadržani, tako v vlogi upravljavcev in menedžerjev spletnega nastopa, kot uporabniki. Poglejmo nekaj številk.
Splošna penetracija spleta se giblje proti 60 % populacije….
Pri čemer smo kot potrošniki konzervativni pri uporabi e-bančništva (med poslovnimi subjekti je slednja skoraj 100 %) in uporabi e- nakupovanja…
Kar nazorno dokazujejo tudi vseevropske statistike na tem področju…
Še bolj nazorno pa to prikaže naslednja primerjava, kjer očitno še čakamo na velike korake naprej v svet virtualnega zaupanja, ki je podlaga za vse dobre koristi spleta…
Morda bi veljalo na slovenskem spletu upoštevati, katerega od gradnikov zaupanja, za katere Jay A. Conger pravi da so: kredibilnost (znanje in odnosi), okvirni skupni interesi, uporaba jezika in prepričljivi dokazi in emocionalna povezanost. Zanimivo, ko pogledamo na primer svet slovenskega e-trgovanja nekoliko od bližje vidimo, da mu dejansko manjka elementov, ki bi lahko predstavljali rast zaupanja med spletnimi ponudniki storitev. Precej skromni smo že na predstavni ravni, na ravni izkoriščanja dvogovora, oblikovanja skupnosti, neposrednega medsebojnega dialoga pa smo sploh zelo zadržani. Še posebej slabo pa nam gre od rok spletna diplomacija ali povedano drugače, samohvala, ki je na spletu vseprisotna. »Pravijo, da se giblješ v napačni smeri, če slutiš, da ti vetrovi prihodnosti pihajo v obraz. Če ne čutiš megatrendov na trgu in v družbi nasploh, boš prihodnost vse bolj čutil kot vihar, ki te ovira.« pravi Rolf Jensen.
Kot kaže graf, v primerjavi z zahodnimi tekmicami, premalo pozornosti namenjamo izgradnji zaupanja, neposrednim kontaktom, ustvarjanju prijetne izkušnje ter osredotočanju na konkretne učinke in koristi za uporabnike…
Smo nekoliko zadržani pri uporabi naprednih rešitev, pa tudi na ravni pripovedovanja zgodb, dejtev in predstavljanja organizacij, oseb in zgodovine smo premalo odločni…
Kar se izraža v nizki penetraciji e-nakupovanja v primerjavi s tujimi referenčnimi spletnimi mesti…
S čimer pade motivacija in tudi težje je pridobiti zavezo in sredstva za razvoj orodij, ki krepijo odnose z uporabniki, skupinami pritiska, kupci v spletnem prostoru…
V prihodnjih letih,s pričo pričakovanih investicij na področje spleta, moramo poskrbeti, da se bodo okrepila vsaj naslednja
področja. Morda je to tudi lahko klic k vladi 2.0, da preko prijemov, ki jih ima na voljo v naslednjih letih razvoj spletnega
tehnološkega omrežja in omrežij ljudi poskrbi za določene poudarke, kot so:
- Vlaganja v vsebine
- Vlaganja v kadre in razvoj kompetenc za spletno ekonomijo
- Uveljavljanje w3c standardov v vseh sektorjih
- Podpora spletnim medijem
- Izobraževanje potrošnikov za splet
- Zaščita in varnost v kiber prostoru
- Krepitev razvoja področja avtorskih pravic na spletu
- Razvoj nevladnega sektorja na spletu
- Projekti informiranja potrošnikov in drugih ciljnih skupin
- Podpora raziskavam in razvoju za področje omrežene ekonomije
Primož Žižek in Uroš Žižek
Komentatorja sta poznavalca in analitika poslovnega spleta v Sloveniji in soustanovitelja spletnega analitičnega podjetja E-laborat.
8. oktober, 2008 ob 11:35
Iz vajinih ust, v božja ušesa
8. oktober, 2008 ob 12:08
K bi vsaj kdo tam gor (v Ljubljani, na vladi) zdej poslušal, kaj pravita tadva in raziskave. Res prevečkrat naletimo na spletna mesta, za katere menim, da je bolje da jih ne bi bilo.
V strategiji Slovenije bi moralo biti, da postanemo država z najboljšimi spletnimi mesti, najboljšimi skupnostmi… Imamo tudi posameznike v Googlu in v drugih največjih internet podjetjih… zato ni izgovor znanje…
8. oktober, 2008 ob 13:10
Problem slovenskih internetnih trgovin je še vedno
-način plačila, kar se izboljšuje, venar še vedno ni idealno /mastercard/visa/paypal….
-slaba logistika dostave, kjer dobiš bizarnosti, kot je npr. dostava ob 20:30 na dom,
pa tega ne oglašujejo kot komparativne prednosti
-zelo različni vmesniki pri prodajnih mestih.
Minimalno, kar bi moralo biti prisotno je končna rekapitulacija naročila: vsota, število artiklov, način plačila, naslov dostave, način dostave, posebne zahteve.
Čeprav sem štefnal po njihovih straneh, se nisem odločil za kupovanje špecerije npr. pri Mercatorju, čeprav bi moral biti ta način za ljudje s pomankanjem časa in/ali gibalnimi težavami pravzaprav velik bonus. Pri množični uporabi bi bilo to zrezlo za dobro logistično optimizacijo.
8. oktober, 2008 ob 14:12
In vse ti je dostavljeno v razcefranih škatlah.
8. oktober, 2008 ob 14:39
Dobro. Analizo dela stanja problematike sta še nekako predstavila. Način reševanja problema, kakor se vama zdi primeren, pa sta predstavila le v nekaj suhoparnih alinejah. Se mi zdi, da bi ravno te alineje potrebovale več elaboriranja. Da vse ni super in celo ne ok, to vemo, kakšne pa so rešitve, pa je že manj jasno. Zato bi bila vrednost prispevka višja, če bi se manj orientiral v predstavitev stanja, pa bolj v smeri in načine, ki jih mora nekdo ubrati.
Predvsem pa bi bilo dobro tudi predstaviti prednosti e trgovine in podobnega. Ekološke? Ekonomske? Socialne?
Zakaj sploh k nečemu težiti, če nam ni jasno, v čem je vrednost tega? Samo zato, ker drugi, vi omenjate “zahodne tekmice”, tako delajo?
8. oktober, 2008 ob 15:45
Še en odličen prispevek avtorjev, katerih objave dokaj redno spremljam. No, upam da to ne pomeni, da moram z njima tudi vedno 100% soglašati.
Spletne trgovine v Sloveniji res niso tako dobro narejene kot amazon.com, vendar pa so več kot primerljive s spletnimi trgovinami v sosednjih državah. EnaA.com na primer z realizacijo 13,8 milijona evrov v letu 2007 daleč presega promet na prebivalca kot najboljše spletne trgovine v Italiji ali Avstriji.
Skratka, ko govorimo o primerjavi s tujino, je dobro narediti najprej primerjavo z EU državami in šele potem z ZDA kot najboljšimi. Če bi naredili primerjavo uspešnosti domačih spletnih ponudnikov s slovenskim gospodarstvom pa bi sploh ugotovili, da gre za izredno kvaliteten del domače ekonomije z velikim potencialom.
Žal ali pa na srečo slovenska politika in veliki kapital tega potenciala še nista zaznala. Žal seveda zato, ker v primeru, da ne bodo narejeni koraki, katere avtorja navajata v zaključku prispevka, ne bo možen dovolj hiter razvoj. Sreča pri nevmešavanju politike in velikega kapitala v e-zgodbe pa je ravno v tem, da obstaja realen strah, da bi s svojim neznanjem zadeve lahko celo poslabšala. Kakorkoli, po svetu se je izkazalo, da e-podjetništvo bolj kot katerokoli področje doslej, temelji na zasebni iniciativi!
8. oktober, 2008 ob 16:48
Ene stvari ne razumem…
Gre za grafa odstotkov e-nakupovalcev v sloveniji po letih in v evropskih državah. Pri slovenskem je odstotek v 2007 33%, v 2003 21%, med vsemi evropskimi državami pa je podatek za slovenijo pod 20%.
Gre za zelo staro raziskavo? Drugo raziskavo? Če so taka odstopanja potem verjetno rezultati niso kaj dosti vredni.
Lahko pa da sem samo površno prebral…
Fajn članek drugače
8. oktober, 2008 ob 20:27
b2c trgovine so en majhen košček z moje strani pričakovanih sprememb, verjetno prvi in jasno najbolj očiten.
Po mojem mnenju bo v naslednjih korakih internetna povezanost spremenila tudi upravljanje s klasičnimi distribucijskimi kanali, na trgih in v tržnih segmentih kjer je recimo potrebna višja stopnja pre in poprodajnih storitev. Pa vse tja do vertikalnih integracij trgov preko informacijskih borz, v povezovanja v nabavne, tržne verige, statične in morda tudi dinamične, saj bo razvoj diktiran s strani tistih, ki znajo pritegnit pozornost kupca in ne s strani proizvajalcev.
Ne podpiram pa pozivov vladi katerikoliže, da podpre poslovni razvoj posameznih podjetij. Naštete so delno razvojne in poslovne funkcije, ki jih lahko opravljajo podjetja sama. Če so majhna, če manjka denarja, naj se pa povežejo, združijo, ogrozdijo, zaradi mene pobananijo. Prostora za strategije tipa “jest bi tudi to” in s tem neposredno konkuriranje bo tako čedalje manj in jih nima smisla podpirat. Vse bolj bo potrebno v omrežjih (pri tem ne mislim nujno računalniških) poiskat lasten pristop in prednosti.
Veliko lepše bi bilo videti, da bi se podpiralo nove ideje, eksperimente, tveganja, obetavne tehnologije, ki prinašajo primerjalne prednosti, kot pa podpiralo spletne medije, ki ne znajo pritegniti pozornosti. Podpiram tudi izenačevanje možnosti, torej spodbude za infrastrukturno opremljenjanje podeželja ali izobraževanje starejših.
Razvoja pa se ne da centralizirat skozi kakšne vladno financirane projekte, da se ga samo omogočit, če kje obstajajo neprehodne ovire in vzpodbudit, če je kje zaradi lokalnih posebnosti, naprimer majhnosti lokalnih trgov, kar je lahko velik hendikep, zavrt.
Pravzaprav me tovrstni pozivi vladi motijo. To je po mojem miselnost, ki pričakuje da bo razvoj omogočil ali vsaj financiral nekdo drug, mi pa se bomo temu kasneje pridružili in to uporabili. To je pravzaprav ena večjih ovira razvoju pri nas, ki nas tudi uvršča na samo dno lestvic posrednih meril razvojnih dosežkov. Kar je žalostno, saj gre za vprašanje tipa obstati ali ne obstati (žel šele pojutrišnjem).
8. oktober, 2008 ob 22:45
Nakupovanja strokovne literature si brez spleta sploh več ne predstavljam. Pri nakupu špecerije pa je velik hendikep dostava. Ne vem, kako točno zadeva poteka, a do pošte imam enako daleč kot do trgovine…
9. oktober, 2008 ob 0:04
Odličen prispevek. Sam sem kupoval dvakrat računalnik preko spleta, pa se mi je vsakič kaj zakompliciralo. Največkrat ravzaprav zaradi neprijaznosti osebja, ki ni hotelo prav nič narediti z računalnikom (npr. prosil sem naj mi naložijo Windowse, pa niso hoteli). Prav nič niso hoteli svetovati, pač pa samo v stilu: “Tu imaš škatlo in adijo.”
Zadnjič sem hotel kupiti LCD televizor. Pa sem obiskal nekaj spletnih trgovin. Izjemno nepregledno je vse skupaj, nobene resne primerjave cen in funkcionalnosti obenem, večinoma slaba tehnična predstavitev, … Ali ni bolje, da se zapeljem 5 minut in imam živ stik s prodajalcem. Nekatere trgovine sem tudi zalotil, da artiklov, ki so na strani, sploh nimajo več v ponudbi … Ja kako pa naj človek zaupa v take šlamparije.
Seveda se da tudi drugače. Ko se potavi čloceka v središče in ne samega sebe in svojega poslovnega modela.
9. oktober, 2008 ob 10:09
Tudi sam sem imel velike težave z enim od ponudnikov na spletu. Pa ni šlo za e-trgovino, temveč neko storitev. Predlog v prispevku, da je potrebno poskrbeti za zaščito potrošnikov na spletu zato močno pozdravljam.
9. oktober, 2008 ob 10:47
sam sem v sloveniji kupoval pri mimovrste, shrani.si in noradarila. vse je bilo gladko in fino in fajn.
9. oktober, 2008 ob 10:47
ups, sestavi.si, ne shrani.si, osel jaz.