Banka Slovenije je predstavila Poročilo o cenovni stabilnosti. Guverner BS Marko Kranjec je najprej opozoril, da projekcije gospodarskih gibanj in inflacije spremljajo neobičajno visoke negotovosti v mednarodnem okolju. Ohlajanje gospodarstva v mednarodnem okolju ne izvira samo iz obrata v ciklu, ampak naj bi nanj vplivali tudi strukturni dejavniki, katere sooblikujejo cene energije in drugih surovin ter nestanovitnosti na mednarodnih finančnih trgih, ki vnašajo napetosti v odnose med dolžniki in upniki.

Uvod guvernerja:

Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju ponovno pospešila zaradi visoke investicijske aktivnosti, primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance v zadnjih dvanajstih mesecih pa je presegel šest odstotkov BDP. Po obdobju, ko so glavni makroekonomski kazalniki kazali na pregrevanje gospodarstva, kaže osnovna projekcija gospodarskih gibanj na zmernejšo gospodarsko rast v prihodnjem srednjeročnem obdobju, na ravni nekoliko pod štirimi odstotki. Zmernejša rast povpraševanja bi lahko prispevala k ponovni vzpostavitvi cenovne stabilnosti v obdobju projekcij.

Kranjec o stanju domačih bank:

Gospodarska gibanja v mednarodnem okolju kažejo na povečane inflacijske pritiske v prvem polletju 2008, pričakovanja pa nakazujejo na nižjo gospodarsko aktivnost in umirjanje rasti cen surovin v povprečju prihodnjega srednjeročnega obdobja.

Gospodarska rast v Sloveniji je v prvi polovici leta 2008 znašala 5,5% medletno. Domače povpraševanje se umirja počasneje od pričakovanj, predvsem zaradi visoke rasti investicij. Projekcija gospodarske rasti v letu 2008 je popravljena navzgor na 4,5% zaradi visoke rasti v prvem polletju, hkratno umirjanje rasti tujega in domačega povpraševanja v 2009, ter le postopno okrevanje v 2010, pa bi povprečno gospodarsko rast v obdobju med 2009 in 2010 lahko znižalo pod 4%.

Priporočilo bodoči vladi in o največji napaki še aktualne vlade:

Varčevalno-investicijska vrzel se poglablja že od sredine leta 2006, primanjkljaj tekočega računa pa že presega 6% BDP. K povečevanju primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance pa poleg slabšanja pogojev menjave vedno večji delež prispeva hitrejša dinamika količinskega uvoza od izvoza v zadnjem obdobju. Po hitri rasti uvoza blaga za široko potrošnjo v lanskem letu je ta letos zmernejša, najhitreje pa narašča uvoz investicijskega blaga. Naraščanje primanjkljaja tekočega računa opozarja na prenizko raven domačega varčevanja glede na investiranje. Ker gospodarstvo presežno povpraševanje po financiranju s posredovanjem bank zapolnjuje z zadolževanjem v tujini, se povečuje tudi neto zunanji dolg, predvsem zasebnega sektorja. Plačila obresti na neto zunanji dolg, ki je nastal zaradi primanjkljaja tekočega računa po letu 2004, prispevajo ob zaostrenih pogojih financiranja k primanjkljaju tekočega računa v zadnjem letu že 1,9% BDP. Primanjkljaj tekočega računa je lahko še posebno problematičen v luči upočasnjevanja gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, neugodnih gibanj kazalnikov cenovne konkurenčnosti Slovenije in zaostrovanja dostopnosti virov financiranja zaradi nestanovitnosti na mednarodnih finančnih trgih.

Medletna stopnja inflacije se je od januarja do avgusta gibala nad 6%, presegala povprečno inflacijo v evroobmočju kar za okoli tri odstotne točke, septembra pa dosegla 5,5%. Ob koncu leta 2008 in v letu 2009 je pričakovano močno zniževanje prispevka k inflaciji s strani energentov in prehrambenih surovin, vezanega na ponudbene censke šoke iz lanskega leta in prvega polletja letošnjega leta. Po drugi strani se vpliv na cene s strani agregatnega povpraševanja in domačih stroškovnih dejavnikov, predvsem stroškov dela, ne bo umiril tako hitro, kot so kazale projekcije v aprilskem Poročilu o cenovni stabilnosti. Osnovna inflacija naj bi se na dolgoročno bolj vzdržne, in z evroobmočjem bolj primerljive ravni, vrnila šele leta 2010.

Odgovori na vprašanja:

Urh Maček