Komentar - Rado
6. oktober 2008 ob 14:18 | Vest |Ameriško reševanje finančnega sistema s 700 milijardnim paketom davkoplačevalskega denarja zadnje čase pretresa cel svet. Posebno pa navdihuje vse preroke groze, ki trdijo, da je kapitalizem tik pred zlomom in da je potrebno nacionalizirati večje finančne institucije zato, da dogovorno zmanjšamo tveganja v družbi. Še več, velika večina analitikov enači paket reševanja z nacionalizacijo, oziroma državnim dirigiranjem gospodarstva. Vendar, pa gre na žalost vseh njih, za nekaj popolnoma drugega.
Spomnimo, da je do težav prišlo, ker so nekateri investitorji in nekateri kreditorji, hodili po robu aktualne finančne regulative in napihovali nepremičninski balonček, dokler ta seveda ni počil. Slednje vsekakor ni nič posebnega, niti novega in vse, kar tak pojav, običajno zahteva je korekcija na finančnih trgih in prevetritev zakonodaje. Razlika je tokrat v tem, da je zaradi slabih naložb, cel kup bančnih institucij, izjemno skrčil kreditno dejavnost. To pa spet pomeni, da se je pomembno zmanjšala možnost kreditiranja novih investicij v gospodarstvu za vse tiste, ki zelo verjetno z ustvarjanjem finančne krize sploh ni imel nič. To, da se sedaj z davkoplačevalskim denarjem reši finančni sistem, omogoči normalno investicijsko aktivnost gospodarstva in prepreči izgubljanje delovnih mest, pa še vedno ne pomeni, da je kapitalizem slab sistem ali pa da se je začela nacionalizacija gospodarstva. Zakaj? Prvič, ker država posega v nekaj kar je negativna eksternalija, namreč tudi če bi se v državi razširila kuga, bi jo vendarle preprečili z državnimi mehanizmi in ne pustili, da gre svoj tok in okuži še vse ostale. Povedano drugače, dobili smo finančno kugo, ki jo moramo sedaj najbolj pragmatično zajeziti. In drugič, če že davkoplačevalci morajo plačevati davke zato, da financirajo cel kup neumnosti, zakaj jih ne bi smeli uporabiti, da se reši njihova delovna mesta in podjetja, zaradi omenjenih negativnih eksternalij? Nauk zgodbe o reševanju finančnega sistema pa bo negativen samo če se ob tem ne bo ustrezno spremenila tudi zakonodaja.
Torej, dragi porfeti groze in sovražniki kapitalizma, to še ni to, Marxov raj vas še ni obiskal.
Rado Pezdir, ekonomist
6. oktober, 2008 ob 14:39
gre preprosto za piramidno igro. napihovanje tečajev je kot posojanje denarja pri piramidni igri. dokler imaš dovolj udeležencev, lahko izplačuješ obresti/divende/donose, ko pa jih zmanjka, se sistem sesuje. Catch the cash, ki ga je rešila ameriška vlada. Delovna mesta? če so odvisna od finančnih špekulantov, potem - ne hvala.
6. oktober, 2008 ob 14:48
Zanimivo, kako se profeti kapitalistične ideologije izmotavajo sedaj, ko bomo vsi plačevali neumnosti nekaterih, ki so pri vsem skupaj nemarno in nekaznovano bogateli in ko bojo politikanti po superhikovsko reševali pred finančno kugo.
Kuga je tukaj odlična analogija, vendar jo je treba izpeljati do konca: trenutna finančna kuga je samo eden od manjših simptomov kuge kapitalizma. Resnična bolezen kapitalizma je v neumnemu pohlepu, ki na omejenem svetu pričakuje neomejeno rast.
6. oktober, 2008 ob 15:01
nič skrbet. rešitev je na obzorju. tole spodaj je danes povedal Chavez. kot da bi bral izjave politbiroja SSSR ali pa bivše Juge v času največjega sranja… edino kar me bega je, zakaj niso še Severne Koreje vzeli medse.
*********
Zahvaljujoč revolucionarni vladi, ki je zavrnila koruptivni kapitalizem, je Venezuela varna pred finančno krizo, pravi njen predsednik Hugo Chavez. Z zavezniki načrtuje ustanovitev skupnih skladov in bank.
Venezuela je zavarovana pred finančno krizo, ki je prizadela ZDA in druge države, je zagotovil venezuelski predsednik Hugo Chavez. Kot je pojasnil, njegova država v zavezništvu s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Belorusijo načrtuje oblikovanje “lastne finančne arhitekture”. Ta pa bo preprečila, da bi čutili posledice krize, s katerimi se sooča zahodni finančni sistem.
Kot je dejal predsednik Venezuele, načrtujejo ustanovitev skupnih investicijskih skladov in bank, pri tem pa kot primer izpostavil venezuelsko-kitajski sklad, katerega obseg naj bi se s šestih povečal na dvanajst milijard ameriških dolarjev.
“Delamo na oblikovanju lastnih notranjih, zunanjih in svetovnih finančnih sistemov. Ponovno smo prevzeli nadzor nad izvozom nafte in prejemamo nazaj kapital, ki so ga poneverile prejšnje vlade,” je bil odločen Chavez.
*************
6. oktober, 2008 ob 15:07
G. Pezdir,
se bojim, da tu malo malo vi obračate ploščo.
Seveda če se ne motim, ste vi znani kot neoliberalec. To pa pomeni, da ste za popolno svobodo trga, ki naj bi se sam reguliral. Če kdo naredi napako, potem je luzer in si zasluži propad.
Zdaj pa vi tu govorite, da je ameriški državni intervencionizem povsem OK, saj gre za rešavanje delovnih mest. A tako? Ko pa je bilo govora o pomoči v Sloveniji nekaterim podjetjem v krizi, tudi tu zato da bi rešili delovna mesta, takrat je bilo to nadaljevanje socializma itd itn. Double standards!
Sam nisem načelno proti kapitalizmu, sem pa proti divjemu kapitalizmu, ki mu je te dni odklenkalo (vsaj za nekaj let), potem, ko je pokazal ves svoj pohlep, svojo pokvarjenost.
Neoliberalci ste v Sloveniji do včeraj pritrjevali ameriški politiki, ki jo (še) vodijo zapriseženi neoliberalci. Tu antiamerikanizem nima nič. Ima pa vlogo nasprotovanje idiotski politiki, ki jo že vsa nekaj let vodijo v ZDA. Če bi to bila politika Indije, Brazilije… ali Liechtensteina bi bilo enako: še vedno idiotska.
Če bi v ZDA imeli nadzor in kontrolo nad finančnimi inštitucijami, bi se take katastrofe, kot jih doživljamo te dni, zgodile malo teže. Zato naj uvedejo pravila in naj jih spoštujejo. Potem bomo tudi mi (vsaj jaz) njih.
6. oktober, 2008 ob 15:25
Glavni problem tega državnega posega je, da niti glavni akterji ne verjamejo v reševalni učinek tega ukrepa. Pravijo, da bo 700 milijard le malo pomagalo. Zaradi tega obstaja bojazen, da gre za stran vržen davkoplačevalski denar.
6. oktober, 2008 ob 15:33
Gledaj i uči: The 0.7 trillion dollar bailout plan of Treasury Secretary Paulson must be seen for what it is:
a scheme to privatize profits while socializing losses.
6. oktober, 2008 ob 15:34
Evo pezdir za nov refereat ;) http://www.professorfekete.com/
6. oktober, 2008 ob 15:34
Hmm, divji kapitalizem je problem. Sedaj govorit kakšna stopnja kapitalizma je boljša nima smisla ali pač? Namreč, če hočemo popolnoma svoboden trg ne rabimo vmešavanja države. Naj propadejo podjetja, ljudje naj nastradajo. Po drugi strani naj piranje služijo ker imajo zobe, ljudje ki so sposobni, si upajo, so prebrisani itd. Tak je sistem.
V nasprotnem primeru pač ta sistem ne deluje. Če mora država intervenirat takrat, ko ta trg pobesni, kot v tem primeru, ko so špekulantje prodajali papirje o katerih niso imeli pojma se je vseeno treba vprašat, če pravila igre veljajo za vse enako. Seveda je problem, da bodo nastradali penzjonisti in navadni ljudje, vendar to je narava problema. Vedno se bodo pojavljali “izumi” ali prodajanje megle.
Nekaj je narobe, par zakonskih aktov ne bo rešilo problema.
6. oktober, 2008 ob 15:35
Je pa res, da evru kaže vse slabše: http://teameurope.info/node/359
Teorija optimalnega območja valute je pričela vsebolj upoštevati kriterij SOLIDARNOSTI in če te ni, potem območje prične razpadati.
Nekateri smo na to pomanjkljivost evro-območja opozarjali že v prejšnjem desetletju, danes pa počasi pronica iz riti v glavo tudi največjim zakrknjencem, torej da v EU ni in ne bo solidarnosti, ampak kvečjemu evro-šovinizem kot energetski nadomestek večih lokalnih nacionalizmov.
6. oktober, 2008 ob 15:59
@mimogled
Hugo Chavez ne laže, ko pravi da “…Venezuela je zavarovana pred finančno krizo, ki je prizadela ZDA in druge držav…”
Morda celo ne laže glede novega trga s Kitajsko, Rusijo, Belorusijo.
Razlog pa je zelo preprost: NAFTA. Nafta in ostale strateške surovine so za države kot je Rusija, Belorusija, Venezuela ključ do likvidnosti. Na drugi strani je Kitajska, kot veliki sesalnik za surovine in nemara proizvajalec iz teh surovin komplementarni partner. Severna Koreja ni ne eno ne drugo. Tako da je pri Chavezu (in končno tudi pri drugih) potrebono biti pozoren tudi na to, o čem molčijo.
O krizi pa tole: kriza je strukturna in hipotekarna posojila so pomeben del, vendar le del te zgodbe. Problem še ni nastopil, ker so banke dajale kreditojemalcem brez kreditne sposobnosti.Vsi trendi cen nepremičnin so kazali navzgor in hipotekarne banke so pač računale na vnovčitev hipotek, če bi prišlo do zloma kreditojemalcev. Hkrati je bil na trgu presežek kapitala. Kapitala, ki je hotel profit, tako da nekateri bančniki govorijo, da bi bila rešitev takojšnjem v povečanju obvezne rezerve bank, ko se je presežek kapitala pojavil, ker bi sicer banke to plasirale v DRUGA RIZIČNA PODJETJA! Morda bi bilo to bolje, ker bi bila ocena tveganja bolj realistična. Trg je namreč “lagal” o povpraševanju po nepremičninah (ki je vodilo cenovno politiko) in ljudje, ki so vedeli, kaj se dogaja, so bili ali tiho ali pa so bili utišani in nastalo je (veliko) nesorazmerje. Tudi evropski del problemov izhaja iz tega, da so banke nakupovale izvedene finančne produkte ameriških finanpčnih institucij, kjer so bili razpršeni in ponovno agregirani paketi, ki so v osnovni izhajali iz teh hipotekarnih posojil.
Kriza je strukturna zato, ker je pokazala, da finančni instrumenti in moderni trg, skupaj s kompjutorizacijo in virtualizacijo borze ne dosežejo avtomatično osnovnega namena: smislene alokacije dela in ostalih resursov. Ne dosežejo poravnave povpraševanja in ponudbe, ker virtualno povpraševanja in ponudba NE USTREZATA POVSEM realnemu povpraševanju in ponudbi. Drugače povedano: V ZDA so zgradili ogromno (preveč) stanovanj, ki jih zdaj trg NE PRIZNA KOT BLAGO. Vse ostalo je prepakiranje in prekladanje iz predala v predal & zaračunavanje za taka prepakiranja in prekladanja.
Pri virtualizaciji strojev se točno ve, kako se temu streže: za vsak parameter moraš imeti “set value”, pa “read value”, torej poenostravljeno: postavi na lokacijo T(x,y,z) in po drugi strani natančno meritev istega mesta T’(x’,y’, z’). Ko veš, da je med njima razlika, veš, da si v težavah. Ekonomija se obnaša, kot da so parametri, ki jih označimo s črkami z apostrofi in oni brez — eno in isto, saj razen trga nima neodvisnega mehanizma, da oceni vrednost blaga.
Nisem ekonomist!
6. oktober, 2008 ob 16:35
De$
6. oktober, 2008 ob 16:49
“To, da se sedaj z davkoplačevalskim denarjem reši finančni sistem, omogoči normalno investicijsko aktivnost gospodarstva in prepreči izgubljanje delovnih mest, pa še vedno ne pomeni, da je kapitalizem slab sistem ali pa da se je začela nacionalizacija gospodarstva.”
1. Ali se finančni sistem reši ali rešuje, je še vedno (vsaj) vprašanje.
2. Ali bo davkoplačevalski denar omogočil normalno investicijsko aktivnost gospodarstva in preprečil izgubljanje delovnih mest, je še vedno (vsaj) vprašanje.
3. To seveda nujno ne pomeni, da je kapitalizem, lahko pa pomeni to, da je kapitalizem slab, razen, kar je skrita predpostavka tega komentarja, če kapitalizem ni slab, ker je dober.
Prosto po Pezdirju torej:
To, da se sedaj z operacijo reši ožilje organizma, omogoči normalno aktivnost organizma in prepreči izgubljanje moči organizma, pa še vedno ne pomeni, da gre za slab organizem ali pa da se je začela odvisnost tega organizma od zdravnika.
In razlogi, da prvo ne pomeni drugo?
Podobni temu, da posega zdravnika ni, kadar odstrani maligni tumor, če pa bi na primer zdravil zvit gleženj, bi pa poseg obstajal.
Tistemu, ki mu utemeljeni razlogi ne morejo vzbuditi niti kančna dvoma v doktrino neoliberalizma, mu ga ne more niti kruta realnost.
6. oktober, 2008 ob 16:55
Popravek:
3. To seveda nujno ne pomeni, da je kapitalizem slab, lahko pa pomeni ravno to, razen, kar je skrita predpostavka tega komentarja, če kapitalizem ni slab, ker je dober.
6. oktober, 2008 ob 16:57
Rado, Rado, vedno bolj zanemarjen. Kaj bo šele, ko bo nastopila zaresna ekonomska kriza!
6. oktober, 2008 ob 17:08
In se najde ‘pametni’ Pezdir in odkokodaka svoj pamflet. Stil nekaterih komentatorjev in pamfletistov je, da se pravzaprav zapletejo v ‘prepir’ s samim sabo. To store tako, da si najprej izmislijo neko tezo, ki jo potem pokomentirajo s svojo anti-tezo. Teza Pezdirja je, da je ost večine (relevantnih) kritikov (ali kot zapiše ‘velika večina analitikov’) uperjena proti kapitalizmu. In potem ‘napade’ to tezo in nas Pezdiros ‘pouči’, da temu ni tako. Stvar je pač v tem, da ‘velika večina analitikov’ kritizira neoliberalno ekonomsko dogmo, vero v vsemogočni ‘osvobojeni’ trg, ekonomizem, dvoličnost zahodnjaških politikov (ki eno pridigajo državam v razvoju, drugo pa počno same, ko pride kriza), ipd., in ne kapitalizma in trga kot takega. Baj d vej, zdi se tudi, da Pezdir ne loči med tržnim sistemom in kapitalističnim načinom proizvodnje.
Je pa res, ko piše, da Marxov raj še ni prišel. In dokler bo politika intervenirala z davkoplačevalskim denarjem na finančnih trgih, pri sanaciji privat bank, ipd., in na ta način reševala trg in kapitalističen način proizvodnje, tega raja ne bo. A po drugi strani je tudi res, da ravno takšne intervencije dokazujejo, da je liberalistična zgodba o ločenosti trga in države, nič več kot ideološki mit. In da je liberalistična teza, da vse, kar se zgodi na trgu, je dobro, vsaka intervencija države pa slaba, takisto mit. Očitno je ‘nevidna roka’ nekje zelo zamočila. He! He!
Vrhunec Pezdirjeve butalskosti pa je primerjava bolezni in človeškega pohlepa, ki je dejanski razlog krize. Če bi bila ta primerjava le metaforična, ni problema. Vendar Pezdiros uvede kugo kot praktični primer, tj. kot dejanskost, ki jo izenači z bolnimi finančnimi trgi. Gre za to, da država z intervencijo v primeru bolezni rešuje zdravje in gola življenja slehrnikov, v tem primeru, ko država z 700 mlrd intervenira na trgu, pa rešuje najprvo menedžersko elito (in njen pohlep), ki je zajebala stvar, rešuje trg in rešuje v končni fazi politično-ekonomski sistem. Za ljudi pa se ji jebe. samo za primer… V ZDA živi menda že 45 mio ljudi živi brez zdravstvenega zavarovanja. S 700 milijardami dolarjev pa bi lahko bil vsak prebivalec ZDA zdravstveno zavarovan šest let . Torej - Bush rešuje politično-ekonomski sistem in ekonomsko-politične elite (’kolateralna škoda’ tega reševanja zna biti, da bo tudi nekaj ohranjenih delovnih mest, o katerih piše Pezdiros, vendar ta niso primarna skrb politične elite), za ljudi pa se mu jebe.
6. oktober, 2008 ob 20:14
Odgovor, ki ga marsikateri finančnik sprva ne bo hotel sprejeti kot dejstvo, je zelo dobro pojasnjen v dokumentarcu MONEY AS DEBT s slovenskimi podnapisi.
http://video.google.com/videoplay?docid=6354095210349753481
Če ne prej, se vam bo začelo svitati pri 25:45 in pri 27:00 boste doživeli …. SEDANJO STANJE.
Moje osebno mnenje je namreč, da je reševanje trga s 700 mlrd dolarjev enako gašenju požara z … bencinom.
Poslati ta dokumentarec na čim več e-mailov, bi po drugi strani bil dober začetek za…. STREZNITEV in dojetje, kaj se v resnici dogaja.
lol
6. oktober, 2008 ob 21:01
nov zeitgeist je pršu….
7. oktober, 2008 ob 7:43
ED je napisal nekaj, brez da bi omenil JANŠO! Vest, zahtevamo možnost editiranja komentarjev, nekdo se je hudo zajebal!
Bankirje pa vidi %&&$$! Raja ne bo nič izgubila, ker nič nima, oni pa naj se le sekirajo.Še lepih posnetkov iz Iraka in Alfganistana ni več zadnje cajte, le tiste blesave lcd- je kažejo in zaskrbljene frise nekih ekonomistov.
7. oktober, 2008 ob 7:56
…intervju z Josephom Stiglitzem, nobelovim nagrajencem, ki se s Pezdirjem prav nič ne strinja.
http://www.democracynow.org/2008/10/2/nobel_laureate_joseph_stiglitz_bailout_wall
7. oktober, 2008 ob 10:57
“Resnična bolezen kapitalizma je v neumnemu pohlepu, …”
Neumen pohlep ni bolezen kapitalizma. Pohlep je bolezen človeka. V vseh sistemih.
7. oktober, 2008 ob 11:06
Vendar je v kapitalizmu ta pohlep institucionaliziran in to je problem. Mislim, da se da tudi pohlep človeka zamanjšati (celo odpraviti?) v okviru sistema in vzgoje. A banderas misli, da je vrojen?
7. oktober, 2008 ob 13:12
Spet ta neumni in debeli nizkotnež.
7. oktober, 2008 ob 15:37
Torej, dragi Rado, profet abstraktnega Trga in vseh njegovih nevidnih udov, a lahko skleneva, da si vso liberalno podlago, na katero si domnevno cepljen, lepo pospravil na en kupček, tega zakopal na svojem vrtu in čezenj posadil drevo?
filozofska podlaga, s katero se bojda istovetiš, namreč pravi, da gre svoboda z roko v roki z odgovornostjo za svobodno storjeno. pri teh sedemsto milijardah, s katerimi bodo davkoplačevalci na svoja ramena prevzeli vse, kar je gnilega, pa v luči dejstva, da dobra lastnina ostane tistim, ki so zajebali, nekako pogrešam element odgovornosti: nekdo je svobodno vse zajebal, odgovornost pa bo nosila masa davkoplačevalcev. fajn, fajn, lep primer tistega, čemur ponavadi rad rečeš nepravično prerazdeljevanje.
(skoraj) nacionalizacija (vsega, ne le slabih kreditov) je potemtakem neprimerno bolj liberalna rešitev …
8. oktober, 2008 ob 16:34
…če malce pogledamo v zgodovino liberalizma:
Humboldt o individuumu in njegovem delu:
“… does not spring from a man’s free choice, or is only the result of instruction and guidance, does not enter into his very nature; he does not perform it with truly human energies, but merely with mechanical exactness”; when the labourer works under external control, “we may admire what he does, but we despise what he is.”
Skratka sodobni “libertarci” nočejo razumeti osnovnih podmen “svobode” v primarnem smislu svojih idejnih očetov.
8. oktober, 2008 ob 16:35
….skratka, idejni očetje so veliko bolj “socialni” od ljudi, ki si lastijo njihovo intelektualno dediščino in jo banalizirajo do obskurnosti.
8. oktober, 2008 ob 23:05
Rado, malo me skrbi, ker si sedaj tudi ti začel zavzemati mrkaićev gard, ki se sicer verjetno dobro prodaja, verjamem pa da škodi liberalni ideji v Deželi. Glede na vsebinsko enoumje v parlamentu bi bilo nekaj liberalnih sedežev kot voda v puščavi…ampak takole pomoje ne bo šlo. Res škoda, tudi zaradi Mičota…
9. oktober, 2008 ob 3:19
Rado, več redbulla bo treba! Si videl, kako je pomagal Pahorju?
7. december, 2008 ob 23:42
Men se to ne zdi fer! Zakaj bi reševal podjetja z davkoplačevalskim denarjem?! Sam imam s.p. in bom tkole povedu: Ko mi gre dobr bom plačeval davke - ko mi bo šlo slabo bom moral svoj s.p. zapreti! Razlgov za odprtje firme je veliko - vendar morate vedeti tudi, da jih je ogromno zaradi česar firmo lahko tudi zaprete! Veliko teh firm, ki so v finančnih krizah smo davkoplačevalci že marsikdaj postavili na noge z raznimi nepovratnimi sredstvi in drugimi skladi, ki jih je država dajala tam, kjer je bil tudi politični interes! Torej postavili so nek sistem, ki naj bi deloval potem pa pride konkurenca vsega je preveč in hopla - velika večina dela za ušive plače, da majo zgolj in samo za položnice, začen se stargnacija - ljudje nimajo denarja. In velike firme imajo problem, ker imajo zgolj samo še pozitivne nule. Rado ima sicer prav, ko pravi, da za tako situacijo niso krvi vsi in je tud marsikoga potegn notr v krizo pa sam sploh ni kriv. Ampak ne strinjam pa se, da bi država reševala gigante na male firme in male ribe pa bi pozabl! Vem da v “KVAZI” kapitalizmu je tako. Ampak a ni že ne fer, da ko normalen človek ostane brez službe ne dobiva še eno leto take podpore na borzi kakršno je imel plačo? Politiki imajo tako urejeno. Ti zlomka vidiš, pa le ni za vse trd kapitalizem in boj za vsakodnevni kruhek! Jst pravim takole - ja kriza je verjemte -mogoče ne lih pr vsakem - ampak FINANČNA pa sigurno NEEEE!!! Zame je finančna kriza takrat, ko svojim otrokom ne bom mel kej na mizo dat. Do takrat pa bom mel kr lep življenje. ČAW