Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...

Zapri

• Skupnosti
• E-pošta

• Facebook
• del.icio.us
• Google Bookmarks
• Digg
• Windows Live
• StumbleUpon
• reddit
• Newsvine
• Furl
• Ma.gnolia

Pošlji po e-pošti

• E-naslovi (največ 5):
• Vaše ime:
• Vaš e-naslov:

    Natisni     Pošlji prijatelju     Vest RSS 

1. Peter pravi:
   6. oktober, 2008 ob 11:30

   Končno.
   Tale Pečaričeva mi je šla že prav na jetra.
   samo šinfa in pizdi.
   Hoče denar…zase in za nekaj tistih njenih podložnikov…naredi pa ničesar.
   Vsi vemo da je v Sloveniji skoraj 100.000 invalidov in noben se ne pizdi takot kot ona.
   Verjamem da bi vsi invalidi radi imeli osebne asistente…ona bi jih rada imela vsaj 5…a žal tako pač ne gre.
   Kaj pa vsi upokojenci in ostali bolni…tudi oni si zaslužijo pomoč…jim pač pomagajo prijatelji, družina…
   Zanima me kaj delajo starši Elene Pečarič…verjetno jih boli ku…c
   Elena…zdaj pa nihaj pizdit in začni delat.

2. konec (demokracije) pravi:
   6. oktober, 2008 ob 12:56

   Po volitvah torej Pečaričeva ni več uporabljiva?
   ha, ha, - sama si je kopala luknjo in naj pade notri, ha, ha ha.

3. jugec pravi:
   6. oktober, 2008 ob 18:28

   Bivši član Komisije za invalide v DZ RS v prvem sklicu je po volitvah dobil korajžo in pogum in spet priložnostno vžge po Pečarički kakor jo ljubkovalno imenujejo funckionarji “slovenskih invalidov”.

   Gre za tipično nezdružljivost funkcij članov NO Loterije, organov FIHO in opravljanja gospodarske funkcije.

   Enkrat pomankanje, drugič presežek, tretjič rebalans, četrtič (Jug bodite pošteni pa povejte kako morate delati po navodilih Šuštaršiča in kakšno mnenje imate o njem).

   Saj so vas pokazali na TV s Kučanom in Kocjanom na 65. obletnici praznovanja Gubčeve brigade, menda niste tam lobirali za koalicijsko pogodbo in ste dobili spet pogum.

   Tole s 100.000 invalidi je čista manipulacija, ker potem ne bi LIPA izpadla iz parlamenta in bi Desus imel vsaj 15 do 20 poslanskih sedežev.

   Zmerjanje in cinično norčevanje je pa sestavni del Janeza Juga bilo in vedno bo.

   Bodo pa uporabniki k vam na dom prišli, če nočete vi k njim in se sprenevedate?

   Janez Jug točno ve, da so problemi in težave rešljive vendar zaradi narcisoidne paranoje in maršalskega sindroma enega invalidskega funkcionarja se to ne sme zgoditi.

4. cro_hot pravi:
   6. oktober, 2008 ob 18:33

   Peter - tebe zanima kaj delajo starši Elene ?
   Mislim, da bi bilo mnogo bolje če bi tvoji straši uporabljali kondome, da ne bi na slovenska tla prilezel en takle fundacijski sluznik kot si prav ti.
   Lepo - 100000 invalidov ima zaprte gobce !
   Kaj je naredila- ta loterijska združba - pravice, ki so jih invalidi že imeli je prodala za to, da so se olastninili …(zagotovo top ekipa lastnikov ne potrebuje socialne pomoči !!!)

5. Tanja pravi:
   6. oktober, 2008 ob 19:20

   Ko mački stopiš na rep, zacvili. A ne, g. Jug..

6. Polona pravi:
   6. oktober, 2008 ob 19:23

   Res je očitno, kako se veljaki FIHA bojijo Elene. Le zakaj? Resnica boli!

7. Jaka pravi:
   6. oktober, 2008 ob 19:35

   Elena, vredna si vsega občudovanja. Od kar spremljam tvoje delo, tvoje bitke, ko se boriš proti krivici, proti močnim invalidskim funkcionarjem, se zavzemaš za drugačne, sem se tudi sam spremenil in to na bolje. Nikogar se ne bojiš in vsakemu poveš kar mu gre.Ti si carica.

8. Saša pravi:
   6. oktober, 2008 ob 19:36

   Jaka, strinjam se.

9. jugec pravi:
   6. oktober, 2008 ob 21:06

   Komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam - 3. mandat 2008 - 2013

   Predsednica:

   1. Mateja De Reya (Zveza društev za multiplo sklerozo Slovenije, tam zaposlena)

   Namestnik predsednice:

   2. Midhet Huskič (zaposlen v DDIS)

   Člani:

   3. mag. Vladimir Pegan (Zveza vojaških invalidov, zaposlen)
   4. Ivan Košak (Društvo laringektomiranih Slovenije)
   5. Matjaž Juhart, prof. defektologije, uradni tolmač za slovenski znakovni jezik
   6. Drago Šajn (tajnik Medobčinskega društva Zveze slepih Koper)
   7. Dane Kastelic (Zveza paraplegijov Slovenije, zaposlen)

   Nadzorni odbor FIHO - 3. mandat 2008 - 2013

   Predsednik:

   1. mag. Aljoša REDžEPOVIČ, predstavnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (zaposlen na Zvezi gluhih in naglušnih)

   Člana:

   2. Imre JEREBIC, predstavnik humanitarnih organizacij Slovenije (Karitas)
   3. Marija Štrbenc, predstavnica Vlade Republike Slovenije (Fundacija za pomoč družinam z več otroci, članica IO na volitvah poražene NSi)

   Komisija za pripravo aktov FIHO - 3. mandat 2008 - 2013

   Predsednik:

   1. Boris Šuštaršič (državni svetnik, predsednik NSIOS, predsednik ZIPS, direktor Birografika Bori, član NO Loterije Slovenije d.d. z Janezom Jugom)

   Namestnica predsednika:

   2. mag. Nataša Dernovšček Hafner (Društvo Up, društvo za pomoč zasvojencem)

   Člani:

   3. mag. Tone Kladnik mag, predsednik krovne organizacije projekta - Združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, član strokovnega sveta za socialno varstvo pri SZS, Inštitut Antona Trstenjaka
   4. Miran Krajnc (ZDIS)
   5. Franc Dolenc (upokojeni bivši direktor FIHO, bivši sekretar na MDDSZ)
   6. dr. Katja Vadnal, tvorka Strategije razvoja zelenih programov socialnega varstva, docentka na Biotehniški fakulteti
   7. Jože Okoren (Zveza paraplegikov Slovenija)

   Na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (neregistrirano in neformalno telo) iz vrst reprezentativnih invalidskih organizacij, ki so vpisane v register ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo:

   1. Mateja DE REYA - Združenje mulitple skleroze Slovenije - NSIOS
   2. Franc DONKO - Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije - NSIOS
   3. mag. Marjan HUDOMALJ - Društvo revmatikov Slovenije - NSIOS
   4. Midhet HUSKIČ - Društvo študentov invalidov Slovenije - NSIOS
   5. Dane KASTELIC - Zveza paraplegikov Slovenije - NSIOS
   6. Franc KAUČIČ - Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije - NSIOS
   7. Ivan KOŠ AK - Društvo laringektomiranih Slovenije - NSIOS
   8. Miran KRAJNC - Zveza delovnih invalidov Slovenije - NSIOS
   9. Jože OKOREN - Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite - NSIOS
   10. mag. Vladimir PEGAN - Zveza društev vojnih invalidov Slovenije - NSIOS
   11. Drago ŠAJN - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije - NSIOS
   12. Boris ŠUŠTARŠ IČ - Društvo distrofikov Slovenije - NSIOS
   13. mag. Veronika TRDAN - Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave - NSIOS
   14. dr. Katja VADNAL - Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije - NSIOS
   15. Alojz VOLC - Društvo paralitikov Slovenije – PARAS - NSIOS
   16. Matjaž JUHART - Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije - NSIOS

   Na predlog Rdečega križa Slovenije:
   17. Borut MIKLAVČIČ (kandidat DeSus za ministra za zdravje)

   Na predlog Slovenske Karitas:
   18. Peter TOMAŽIČ

   Na predlog Gorske reševalne zveze Slovenije:
   19. Dušan POLAJNAR

   Na predlog humanitarnih organizacij, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij:
   20. Dragica BAC
   21. Srečko BRUMEN
   22. mag. Nataša DERNOVŠČEK HAFNER
   23. Franc DOLENC
   24. mag. Geza FILO
   25. mag. Tone KLADNIK
   26. Gregor KOBAL
   27. mag. Nace KOVAČ
   28. dr. Borut Š TABUC

   Invalidski del FIHO je res navidezno spremenil malo zunanji videz ampak, če pogledate poznavalci so razmere identične kot pred leti, le da gre v bodoče za bolj naporen dialog med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami (slednje že precej avtonomne), dejansko pa škarje in platno še vedno držijo isti ljudje v rokah, da se ne bi spremenili akti je za ziher imenoval kot član komisije za akte Šuštaršič, največji hec pa je naslednje:

   21.8.2008 je dala tista vlada, ki je nekajkrat zavrnila imenovanje Juga za direktorja v DZ RS FIHO soglasje vlade RS k imenovanju direktorja FIHO, paradoks.

   Sklep:

   FIHO = večina NSIOS

10. Farkič pravi:
    7. oktober, 2008 ob 16:51

    Ker sem specializiran za nečedne rabote Rafaela Zupančiča – Rafkota, mi ni težko uganiti, da je avtor pod imenom Jugec prav on in nihče drug. Njegova specialiteta je prepisovanje iz uradnih dokumentov, jih nekoliko zlobno pokomentira in so že tu dolgi komentarji, kakršnega ravnokar komentiram.

    Se mu zahvaljujem za tele prepis iz Uradnega lista RS, kajti s tem dokumentirano zanika, da bi kdorkoli prevladoval v strukturi FIHO. Pluralnost je interesno zelo široka, politična obarvanost prav tako. Njegov poskuks blatenja NSIOS je tako eno samo brcanje v prazno.

11. jugec pravi:
    8. oktober, 2008 ob 13:17

    Farkič še enkrat:

    1. Mateja DE REYA - Združenje mulitple skleroze Slovenije - NSIOS
    2. Franc DONKO - Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije - NSIOS
    3. mag. Marjan HUDOMALJ - Društvo revmatikov Slovenije - NSIOS
    4. Midhet HUSKIČ - Društvo študentov invalidov Slovenije - NSIOS
    5. Dane KASTELIC - Zveza paraplegikov Slovenije - NSIOS
    6. Franc KAUČIČ - Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije - NSIOS
    7. Ivan KOŠ AK - Društvo laringektomiranih Slovenije - NSIOS
    8. Miran KRAJNC - Zveza delovnih invalidov Slovenije - NSIOS
    9. Jože OKOREN - Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite - NSIOS
    10. mag. Vladimir PEGAN - Zveza društev vojnih invalidov Slovenije - NSIOS
    11. Drago ŠAJN - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije - NSIOS
    12. Boris ŠUŠTARŠ IČ - Društvo distrofikov Slovenije - NSIOS
    13. mag. Veronika TRDAN - Društvo Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave - NSIOS
    14. dr. Katja VADNAL - Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije - NSIOS
    15. Alojz VOLC - Društvo paralitikov Slovenije – PARAS - NSIOS
    16. Matjaž JUHART - Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije - NSIOS

    A ima še kakšno inv. društvo razen NSIOS predstavnika, to je pluralizem 100%.

12. Farkič pravi:
    8. oktober, 2008 ob 17:13

    Tako imenovani Jugec alis Okfar alisa Rafko sej je ponovno osmešil, ker ga žene nenadzorovana sla po manipuliranju in laganju. Že v antični filozofiji se je prikazanemu ravnanju reklo sofizem, a kaj ko naš Rafko ni dovolj izobražen in nima moralnih in etičnih zavor ter mu takšen argument nič ne pomeni.

    Oprostimo mu, ker je reven na duhu.

    V pojasnilo: seznam 16 članov Sveta FIHO in njihova pripadnost matični reprezentativni invalidski organizaciji je prepisano iz Uradnega lista RS ( bravo Rafko za natančnost), med tem ko je pripadnost NSIOS njegovo debelo laganje, kajti po veljavnem zakonu NSIOS organizira le tajne volitve izmed kandidatov vseh registriranih reprezentativnih invalidskih organizacij ter tako dobljeni seznam najprej obravnava mandatno imunitetna komisija Državnega zbora, šele zatem jih Državni zbor na svoji plenarni seji imenuje v svet FIHO. Svet FIHO ima 30 članov, med katerimi sta tudi dva člana Vade RS. NSIOS ni invalidska organizacija, ampak mu zakon določa položaj Nacionalnega sveta.

    Žal moram navesti kot ugotovitev, da so Rafkotova dejanja svinjarjenje najbolj nizkotne izprijenosti in da v njem ni nobene normalne človečnosti.

13. Rafael pravi:
    8. oktober, 2008 ob 18:38

    INVALIDI IN INVALIDSKE ORGANIZACIJE

    »Se invalidi res samo kregajo med sabo za denar?

    Rafael Zupančič Raf

    2.1. Terminologija

    Pri pregledu razmer na področju invalidskih organizacij želim najprej razjasniti manipulacije v terminologiji med pojmoma invalid(i) in invalidske organizacije. Predstavniki nekaterih materialno ter ubikacijsko etabliranih invalidskih organizacij (zelo dobro urejene finančne in prostorske razmere) že vrsto let pred in po uveljavitvi Zakona o invalidskih organizacijah v sporočilih za medije in na raznih novinarskih konferencah zlorabljajo terminologijo v odnosu do stroke in politike V javnosti največkrat nastopajo s pojmi, kot so npr. »slovenski invalidi«, in ne govorijo v imenu svojih organizacij. Ne glede na to, da jim je zgoraj navedeni sporni zakon podelil reprezentativnost, nimajo nikakršne osnove in pravice govoriti v imenu drugih, ampak samo in zgolj v imenu članov oziroma samih organizacij, ki jih predstavljajo. Tako se zgodi, da mediji zapišejo »Predsednik DZ RS sprejel slovenske invalide« ali pa »Slovenski invalidi so trenutno (ne)zadovoljni s predlaganim zakonom«, v bistvu pa gre za interesno povezane invalidske organizacije oz. njihove člane in nikakor ne za celotno populacijo hendikepiranih.

    V samostojni Sloveniji vse do danes nismo rešili vprašanja ustrezne terminologije ter sodobne proti-diskriminacijske zakonodaje in prav tako še nismo vpeljali Mednarodne klasifikacije (ICF), ki jo je sprejela in potrdila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

    Žal pri nas še vedno prevladuje preživet medicinski model obravnave hendikepiranih. Terminologija bi se morala spreminjati v skladu z novimi konceptualnimi premiki in že zaradi teh sprememb je vse bolj nesporno, da beseda “invalidnost” ni več primerna beseda. V tem pogledu bi bilo potrebno poiskati nov skupen termin, ki hendikepiranih ne bi stigmatiziral.

    Beseda invalid izhaja iz grške besede invalidus, kar pomeni šibek, nesposoben. Gre za besedo, ki je že precej stara in so jo še približno pred 20 leti poznale in uporabljale vse evropske države (der Invalid, an invalid; poznamo jo tudi v vzhodno-evropskih jezikih). Že sama beseda opozarja na družbeno gledanje na ljudi z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi: videli so jih kot šibke, nemočne, nesposobne in zato tudi neenake. To je bil razlog, da se je beseda po zahodnih državah začela zamenjevati za nove besede, kot so “disabled people”, “disabled person”, “person with disabilities”, “people with special needs”, “handicapped people”, “people with disabilites”. Tako kot na drugih področjih, je tudi tu postalo očitno, da vsebuje beseda invalid polno negativnih pomenov, ki se vzbudijo v ljudeh, ko nekoga imenujejo invalid. Tako danes tudi ne govorimo več o “kriplih”, “debilih” in “idiotih”, kar pa so bili še pred 90 leti običajni izrazi za hendikepirane ljudi. Beseda invalid je stigmatizirajoča, saj izpostavlja predvsem človekove nesposobnosti, ne pa človekovih (pozitivnih) zmožnosti. Zato so jo nekatere invalidske organizacije in društva začele nadomeščati z izrazi, kot so prizadete osebe, ljudje z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi oviranostmi, ljudje, ki so družbeno onesposobljeni, ipd. Ti novi izrazi opozarjajo na nov, drugačen, izboljšan odnos do ljudi z oviranostmi, ki ni več pokroviteljski, v smislu odnosa nadmoči nad šibkim, temveč izvorno temeljijo v enakosti.

    Zaradi vpetosti termina »invalid« in vseh njegovih izpeljank v slovensko zakonodajo je dejansko vprašanje, če se bo v RS sploh kdaj – še posebej sedaj, po vstopu v EU – vzpostavila strokovna in politična volja do oblikovanja korektne terminologije. V predpristopnih pogajanjih z EU le-ta žal(!) od Republike Slovenije ni zahtevala ustrezne harmonizacije slovenskega pravnega reda z evropskimi pravnimi in civilizacijskimi standardi. Prav nasprotno, za ohranjanje dotedanje miselnosti in dotedanjih pridobitev so skupine neformalno povezanih ljudi in v NSIOS (predhodnik SIOS) interesno povezanih invalidskih organizacij z dolgoletnim političnim lobiranjem dosegle tudi – popolnoma nepotrebno, tudi po mnenju pravnih strokovnjakov(!) – dopolnitev 14. člena ustave RS, ki zato sedaj poleg »diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin« izrecno prepoveduje še »diskriminacijo na podlagi invalidnosti«. Resnično pirova zmaga za invalide/hendikepirane. Še ena posebnost, namesto univerzalnih enakih možnosti.

    2.2. Številčnost in organiziranost

    Poleg etimološkega vprašanja je še pomembnejše vprašanje, kolikšno je pravzaprav resnično število invalidov v RS in koliko je tistih invalidov, ki so najhuje gibalno, senzorno in intelektualno ovirani ter odvisni od 24-urne ali krajše delne fizične pomoči druge osebe. Koliko jih potrebuje najvišjo obliko podpornih storitev v smislu fizične asistence in zagotavljanja drugih pogojev (mobilnost, življenjski prostor) za resnično neodvisno življenje, ali pa morda kombinirano obliko institucionalnega varstva (bivalne skupnosti, prilagojeni prostori in storitve v domovih za starejše, drugi zavodi)?

    Tudi tu se izjemno špekulira s statističnimi številkami, tako s strani invalidskih organizacij kot tudi s strani stroke in politike. Pri tem je potrebno pogledati, koliko sredstev v celoti namenja država vsako leto za socialno varstvo iz proračuna, koliko teh sredstev dobijo invalidi in kaj to konkretno pomeni zanje. Kolikšen je delež sofinanciranja invalidskih in humanitarnih organizacij javnega izven-proračunskega financiranja preko FIHO, ter kolikšen delež ta sredstva predstavljajo v celotni masi vseh sredstev, namenjenih socialnemu varstvu? Pregled v nadaljevanju bo nedvomno pokazal in dokazal hkrati, da se večina invalidskih organizacij pretežno ukvarja sama s seboj, ter da se borijo zgolj za ohranitev pridobitev sofinanciranja.

    Financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij poteka po podobnih ali enakih vzorcih, ki dopuščajo sistemsko diskriminacijo, kot se to dogaja s političnimi strankami in kot naj bi se v bodoče dogajalo tudi z verskimi skupnostmi. Od tod tudi ideja izbora ter primerjave teh treh področij, saj jasno dokazujejo, da RS učinkovito vzdržuje in brani sistemsko diskriminacijo – v nasprotju tako z Ustavo RS kot tudi s številnimi mednarodnimi zavezujočimi dokumenti in deklaracijami.

    Zanimivo je pregledati, kdaj po II. svetovni vojni so se »invalidske«, takrat socio-humanitarne organizacije, začele organizirati ter s kakšnimi nameni in cilji. Potrebno je poudariti tako pozitivne kot negativne plati takšnega organiziranja in poiskati vzvode za odstranjevanje anomalij, ki smo jim priča danes.

    Med najbolj verodostojnimi dokumenti v samostojni RS, ki je prikazal realno stanje v zvezi s financiranjem invalidskih in humanitarnih organizacij in izvajanjem posebnih socialnih programov v invalidskih organizacijah, je zagotovo raziskava Urada Vlade RS za invalide iz leta 1995, opravljena še pod vodstvom dr. Mirka Galeše. Ta je na podlagi verodostojne mednarodne metodologije uporabe Standardnih pravil o izenačevanju možnosti invalidov (Resolucija OZN iz leta 1993) jasno in nazorno prikazala porazno stanje na področjih, ki jih pokrivajo invalidske organizacije.

    Človeku hitro postane jasno, da nikomur v vrhovih politike, stroke, kaj šele invalidskih organizacij ni v interesu, da se pregledno obelodanijo natančne številke in potrebe invalidov. Predvsem stroka in ožji vrhovi invalidskih organizacij so zaradi neurejenega stanja deležni izdatnega financiranja, njihovi interesi pa so prepleteni s politiko, tako da vsi skupaj vzdržujejo obstoječe stanje in pred javnostjo nastopajo le z malenkostnimi modifikacijami. Tako kritično oceno utrjujejo podatki o celovitem sprejemanju zakonodaje in o dinamiki kroženja enih ter istih ljudi med civilno in vladno sfero v obe smeri, podatki o natančnih evalvacijah prijav na programe, o odobrenih in porabljenih sredstvih, izdelanih poročilih ter revizijskih poročilih Računskega sodišča Slovenije. V nadaljevanju sledi opis invalidskih organizacij.

    Privilegirane invalidske organizacije

    Invalidske organizacije so bile najprej organizirane kot socio-humanitarne organizacije. Enotna Zveza društev telesnih invalidov Slovenije (ZDTIS) je bila ustanovljena leta 1969 s povezavo preko 69 občinskih invalidskih društev z območja Socialistične republike Slovenije. Kasneje se je ZDTIS preimenovala/preoblikovala v Zvezo društev invalidov Slovenije (ZDIS), v času samostojne RS pa je prišlo do nove transformacije – da bi zadostili kriteriju reprezentativnosti – v Zvezo Delovnih Invalidov Slovenije (nespremenjena kratica ob spremembi imena).

    Na tak način so že od samega začetka pri ZDIS prirejali številke o članstvu evidencam takratne Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (danes ZPIZ) – dne 31.12.2003 so našteli 49.944 članov/invalidov. ZDIS združuje:
    • delovne invalide po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
    • druge invalidne osebe, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa zaradi pridobljenih ali prirojenih okvar in oviranosti – ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje – ne morejo same delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo;
    • zakonite zastopnike invalidov in
    • druge osebe, ki na različne načine podpirajo delovanje društev in Zveze na območju države Slovenije.

    ZDIS dejansko združuje vse vrste invalidov, ne glede na obliko invalidnosti, in je kot takšna reprezentativna organizacija dokaz, da za Slovenijo ne zdržijo razne demagoške javne primerjave, kot na primer »da vključuje 20 reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni in združujejo več kot 104.000 invalidov v več kot 220 lokalnih društvih« . Te številke nikakor niso verodostojne, saj ZDIS kot člane evidentira invalide, ki že imajo svoje samostojne organizacije, članstva pa se tudi nemalokrat prekrivajo (npr. paraplegiki, distrofiki, tetraplegiki, cerebralno prizadeti, multipla skleroza, slabovidni, naglušni, duševno prizadeti, različne druge oblike upokojenih invalidov, itd.). Po pogovoru z enim od tetraplegikov sem prišel do ugotovitve, da so ga avtomatsko vpisali v ZDIS poleg še dveh invalidskih organizacij.
    Takratna politika ni dopuščala – razen z zakonom že ustanovljenih zvez (npr. vojni invalidi, slepi, gluhi in gluhonemi) – ustanavljanja drugih samostojnih organizacij, temveč so sklenili organizirati vse invalide skupaj v enotno organizacijo, da bi jih na ta način lažje obvladovali.

    V Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije so vključeni vojaški vojni in mirnodobni invalidi ter družinski upravičenci po padlih ali umrlih vojnih invalidih. Pri zamegljevanju so leta 1991 uporabili različne trike (kot z ZDIS-om) tudi z Zvezo društev invalidov vojn Slovenije, kamor so vključili tudi invalide osamosvojitelje, tako da so dobili še eno lojalno organizacijo več. Nepozornemu poznavalcu ostane v spominu samo, da gre za vojne invalide, za kakšno društvo oz. zvezo gre v resnici, pa že ne razloči več.
    Po uradnih podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v Sloveniji 4.180 vojaških vojnih invalidov, 1.378 vojaških mirnodobnih invalidov in 3.964 družinskih upravičencev, ki so zaščiteni po zakonu o vojnih invalidih. Vključenih je tudi 74 vojaških vojnih invalidov in 8 vdov po padlih iz vojne za Slovenijo 1991, z mladoletnimi otroki.
    ZDTIS je najprej vodil polkovnik Udbe, tovariš Jež, ki je bil med NOV nekaj časa komandant Gradnikove brigade. Hkrati z Rankovićem je padel v politično nemilost in so ga odstranili iz politike, nato pa je bil zaradi svoje družabnosti in širokega srca ravno pravšnji za vodenje invalidskih organizacij.

    Od že pred ZDTIS ustanovljenih »dovoljenih« posamičnih invalidskih organizacij je bila najprej formirana Zveza društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), za njo pa sta se ustanovili Zveza slepih in slabovidnih Slovenije (ZSSS) ter Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Paraplegiki so s pobudami za ustanovitev pričeli četrti, kot sekcija ZDTIS. Organizacija slovenskih paraplegikov je bila ustanovljena 16. aprila 1969, v Ljubljani. Imenovala se je Sekcija paraplegikov in tetraplegikov Slovenije. Ustanovitelji Sekcije paraplegikov (današnja Zveza paraplegikov Slovenije) so bili: Ivan Peršak, Ivan Tanjšek, Tatjana Šušteršič, Pavla Sitar, Martin Gorenc, Alojz Cvar, Branko Rupnik, Vojko Gašperut, Jože Globokar, Zlatko Bernašek in Hedvika Ivnik. Dne 20. novembra 1973 se je Sekcija preoblikovala v samostojno Društvo paraplegikov Slovenije (DPS). Šest let kasneje (20. novembra 1979) je DPS zaradi aktivnosti in želja članstva organiziralo pokrajinska društva, ta pa so se kasneje končno povezala v današnjo Zvezo paraplegikov Slovenije (ZPS) z devetimi pokrajinskimi društvi. Tak sestav organiziranosti ima zveza še danes. Trenutno je v deželna društva včlanjenih 1.009 članov.

    Začetki Zveze slepih in slabovidnih Slovenije (ZSSS) segajo v leto 1918, formalno je bilo najprej ustanovljeno leta 1920 Podporno društvo slepih. Vsa društva slepih in za slepe so bila leta 1945 razpuščena. Društvo slepih je imelo svojo zadnjo sejo septembra 1945. Celotno premoženje razpuščenega društva je prevzel pristojni upravni organ takratne ljudske oblasti. Istega leta je prenehalo delovati tudi društvo Dom slepih. Ustanovna skupščina Združenja slepih Jugoslavije - za Slovenijo je bila 11. avgusta 1946, v Ljubljani. Današnja Zveza je nacionalna invalidska organizacija, v katero je povezanih devet medobčinskih društev s sedeži v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju, ki po statističnih podatkih z dne 31.12.2004 združuje 3.717 članov – 2.237 slepih in 1.480 slabovidnih.

    Mišično in živčno-mišično oboleli (danes distrofiki) so enako kot npr. paraplegiki najprej formirali sekcijo pri ZDTI, leta 1969. Kasneje so ustanovili enovito socio-humanitarno organizacijo na področju cele republike Slovenije, poleg ljubljanske centrale imajo še štajersko poverjeništvo v Mariboru. Danes ima Društvo distrofikov Slovenije 819 rednih članov z različnimi oblikami mišičnih in živčno-mišičnih obolenj in 248 podpornih članov.

    Združenje multiple skleroze Slovenije (ZMSS) je bilo ustanovljeno 5. maja 1973. Na ustanovnem zboru v Kočevju je bilo prisotnih manj kot 20 članov. Danes je v ZMSS včlanjenih 1.587 rednih članov, ki imajo z izvidom potrjeno klinično diagnozo multiple skleroze.

    Zveza društev slušno prizadetih Slovenije (danes: Zveza gluhih in naglušnih Slovenije) je nestrankarska, nevladna, strokovna organizacija, ki si prizadeva za enakopraven položaj in pravice gluhih in naglušnih. Je krovna organizacija 5.267 gluhih in naglušnih članov, združenih v 13 medobčinskih društev, ter izvajalka posebnih socialnih programov na državni ravni.

    Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije je bila ustanovljena leta 1963 kot republiško društvo za pomoč duševno prizadetim, ki je v naslednjih letih ustanavljalo občinska in medobčinska društva. Danes se v Zvezo Sožitje vključuje 51 lokalnih društev, ki s svojo dejavnostjo delujejo na območju celotne Slovenije. 50 društev predstavlja Sožitje-društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, enainpetdeseto društvo pa je društvo Specialne olimpijade Slovenije, ki enovito kot gibanje in izvajalec skrbi za oblike športa in rekreacije za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Posebno interesno področje je zajeto tudi v aktivnostih sekcije za downov sindrom, ki deluje v sklopu Sožitja – društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Ljubljana. V vsa lokalna društva je vključeno preko 20.000 članov, ki so v prvi vrsti same osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihovi starši in sorodniki, strokovnjaki različnih usmeritev ter drugi občani, ki se iz svojega humanega prepričanja odločajo za članstvo v teh društvih.

    Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije je bila ustanovljena decembra 1969 in v naslednjih letih so bila ustanovljena tudi njena medobčinska društva – šest, ki pokrivajo vso Slovenijo. Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije ima 1.353 članov – civilnih invalidov vojn.

    Zveza za šport invalidov Slovenije je nacionalna invalidska strokovna organizacija, ki so jo z namenom zagotavljanja skladnega razvoja in izvajanja športa invalidov ustanovile nacionalne invalidske organizacije Slovenije – društva oziroma zveze-ustanoviteljice, je torej zveza teh istih devetih zvez oz društev:

    1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
    2. Zveza društev slušno prizadetih Slovenije
    3. Društvo mišično obolelih Slovenije
    4. Zveza paraplegikov Slovenije
    5. Društvo multiple skleroze Slovenije
    6. Zveza za pomoč duševno prizadetim Slovenije
    7. Zveza društev invalidov Slovenije
    8. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije
    9. Zveza društev civilnih invalidov vojne Slovenije

    Podporne invalidske organizacije

    Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije je nastala najprej kot pobuda za ustanovitev organiziranega delovanja bolnikov, ki so preživeli težko operacijo na prebavilih in postali invalidi, in se je pojavila preko borke za kvalitetnejše življenje stomistov, Nevenke Gračnar. Dobila je stomo, kar pomeni uporabljati pripomočke za nego stome, teh pa pri nas ni bilo mogoče dobiti, če pa so že bili, so bili nekvalitetni. Kupiti jih je bilo mogoče le v tujini. Pisalo se je leto 1987, ko je Nevenka vzpostavila stike z ILCO-društvom v Nemčiji in s skupinami za samopomoč ter tako spoznala pomembnost obstoja takšnih društev. 22. decembra 1987 je ustanovila prvo ILCO-društvo v Sloveniji, registrirano kot Mariborsko ILCO društvo. Ko se je izvedelo za ustanovitev, so se začeli javljati stomisti iz vse Slovenije, ki so se želeli priključiti novoustanovljenemu društvu. Tako je le-to že leta 1989 zaradi vse večjega števila slovenskih članov preraslo in se preregistriralo v Slovensko ILCO društvo. Skupno delovanje v društvu se je razširilo na vso Slovenijo. Delo je postalo preobširno, zato so stomisti pričeli ustanavljati sekcije, ki so delovale po regijah. Iz sekcije Ljubljana je leta 1996 nastalo Invalidsko društvo ILCO Ljubljana. Postopno je sledilo ustanavljanje ILCO društva Novo mesto in društva ILCO za koroško regijo. Z ustanavljanjem novih društev so bili dani pogoji za ustanovitev Zveze. Tako je bila 12. junija 1997 na ustanovni skupščini v Mariboru ustanovljena Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije s sedežem v Mariboru na Trubarjevi 15. Zveza deluje po statutu, ki je bil sprejet na skupščini Zveze ILCO Slovenije 4. aprila 2003.

    Društvo za ankilozirajoči spondilitis je spremenilo ime v Društvo revmatikov Slovenije. Poleg tega je društvo pridobilo status nacionalne invalidske organizacije in status reprezentančnosti.

    Društvo laringektomiranih Slovenije združuje člane, ki jim je bilo, navadno zaradi raka, v celoti ali delno odstranjeno grlo.
    ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje je neprofitna, prostovoljna organizacija, ki je namenjena posameznikom s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem, strokovnjakom s tega področja ter vsem ostalim, ki se zanimajo za področje duševnega zdravja. Združenje je bilo ustanovljeno leta 1993.

    V sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU), Resorjem za socialo in zdravstvo, se je ustanovil Klub invalidnih študentov, ki je povezoval in združeval študente s posebnimi potrebami. Ugotovili so, da bodo povezani v neko organizacijo močnejši, da bodo lažje nastopili v javnosti in tako opozorili najprej na svoj obstoj, nato pa na svoje delo in težave, s katerimi se srečujejo. Ustanovna skupščina upravnega odbora je bila 15. maja 1996 v prostorih študentske menze v Rožni dolini. Zaradi širjenja dejavnosti na celotno območje Slovenije in povečevanja števila članov so se januarja 2000 reorganizirali. Tako je nastalo Društvo študentov invalidov Slovenije.

    Začetki Društva paralitikov Slovenije segajo do datuma 04.02.1982, ko je skupina invalidnih posameznikov, dotlej s posamičnim članstvom vključena v različne invalidske organizacije in društva, zaradi specifične vrste invalidnosti ter posledično zaradi lažjega uresničevanja interesnih programov »vrhunskega tekmovalnega invalidskega športa oz. košarke na vozičkih in sedeče odbojke« prvotno ustanovila Invalidsko športno društvo (IŠD) Olimpija, in sicer v sklopu Zveze športnih društev Olimpija, kjer je bil tudi sedež društva. Odmevni tekmovalni dosežki v domačem in mednarodnem merilu, kot posledica resne in strokovne vadbe, so bili razumljeni kot pretirano izpostavljanje in so pri drugih invalidskih organizacijah, ki so podpirale bolj rekreativno plat športnega udejstvovanja invalidov, zato povzročili nezaželenost, to pa je nato pomenilo konfliktnost in razhajanja. V takšnih razmerah in ob določenih bolj ali manj prikritih pritiskih je bilo društvo prisiljeno poiskati povsem samostojno pot, kar se je leta 1988 odrazilo s preimenovanjem v Invalidsko športno društvo Everest. Čeprav deklarirano kot invalidsko športno društvo, je sama vsebina delovanja že takrat presegala zgolj interesno združevanje, saj je temeljni interni akt že pri prvem navedenem preimenovanju opredeljeval specifično članstvo, in sicer na podlagi “paralitičnega obolenja”. To je nato predpostavljalo in narekovalo poudarjeno izvajanje posebnih socialnih programov in storitev v različnih pojavnih oblikah, kot na primer program obnovitvene rehabilitacije, ki je izvajana od same ustanovitve pa vse do danes. Nadaljnje razvijanje in dopolnjevanje programskih vsebin je tako predstavljalo logično osnovo in potrebo po jasnejši opredelitvi društva tudi navzven. Dne 24.04.1999 se je z drugo spremembo naziva društvo preimenovalo v Društvo paralitikov Slovenije.

    Ozara in Šent sta nacionalni združenji, ki sta bili najprej organizirani kot invalidski organizaciji, kasneje pa sta se preoblikovali v neprofitni in nevladni socialno-humanitarni organizaciji, ki delujeta v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva glede skrbi za duševno zdravje v Republiki Sloveniji.

    Diskriminirane invalidske organizacije

    Diskriminiranim invalidskim organizacijam je skupnega nekaj. Razen Sončka, ki ima izgrajeno relativno dobro infrastrukturo, saj je bila v časih predsedovanja Zore Tomič (v nekem obdobju je bila tudi zvezna zdravstvena ministrica v bivši državi) podpora iz loterijskih sredstev večja, ostaja dejstvo, da so vse organizacije financirane na simbolni ravni in daleč od tistega, kar bi jim pripadalo oz. kar bi potrebovale.

    Bilo je ravno v času, ko so začele tradicionalne organizacije – ustanovljene po posameznih medicinskih diagnozah – spreminjati svoja imena tako, da so iz njih črtale imena diagnoz. Tako so se tudi v Zvezi za cerebralno paralizo leta 1997 odločili, da organizacijo poimenujejo Zveza Sonček ter imenu ustrezno spremenijo tudi znak in logotip organizacije. Logotipu Sonček so leta 2001 dodali še slogan »Eden za vse«. Vendar vse ni bilo le v poimenovanju in znaku. Ime in znak sta le zunanja kazalca sprememb, ki so se dogodile v organizaciji v skoraj dvajsetih letih. Tako kot mnogo drugih organizacij je bila tudi Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije leta 1983 ustanovljena s pomočjo zdravnikov in drugih strokovnih delavcev, ki so si želeli več pomoči pri svojih prizadevanjih za “ozdravitev” otrok s cerebralno paralizo.

    Ob Zvezi Sonček je na presenečenje in ob odobravanju javnega mnenja brez kakršnekoli nepremičninske infrastrukture odlično mrežo osebne asistence in zagotavljanja neodvisnega življenja razvilo še YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, ki je preko svojih programov danes v Sloveniji edina resna alternativa v smislu resničnega neodvisnega življenja hendikepiranih. Ni odveč pripomniti, da so bili ti programi mednarodno evalvirani že bistveno pred ustanovitvijo European Disability Forum-a, leta 1996. Vse druge organizacije segajo na skromno delovanje posameznikov in večinoma volunterstva.

    Združenje naglušnih Tišina je bilo pri svojem vztrajanju, da bi prišlo do enakopravnega statusa, na dobri poti, toda ko so privilegirane organizacije ocenile, da so prenevarni, se je njihova zgodba končala na zelo krut in tragičen način, v nepojasnjenih okoliščinah, kjer je izgubila življenje celotna družina Lipičar.

    Prav tako zelo blizu uspešni poti so bili tudi v Društvu invalidski forum Slovenije, toda večletno izigravanje privilegiranih invalidskih organizacij je tudi tu pripeljalo do nepričakovanega razpada, za katerega so bili nekateri egoistični posamezniki nagrajeni s tem, da so iz institucionalne oblike življenja odšli živeti v neprofitno stanovanje in pridobili druge statusne ugodnosti.

    Društvo skupina Glas Slovenije je po večletnih naporih prišlo do prvega prostora za svoje aktivnosti s pomočjo lokalne skupnosti.

    Društvo sklad Silva je obstalo na lokalnem nivoju, saj so imeli v Sožitju premočnega oponenta in nasprotnika, vzorno pa so uredili prostore in skupnost v Fijerogi pri Šmarjah nad Koprom, kjer se odvijajo razni zanimivi projekti.

    Društva Vita, Vizija in Invalid so uspela pristopiti v t.i. NSIOS, toda dolga bo še pot, da pridejo do konkretnih in solidnih pogojev za normalno delovanje, kaj šele do resničnega izvajanja programov.

    Društvo YHD sestavljajo hendikepirani posamezniki in posameznice, ki verjamejo v in delujejo v skladu s filozofijo neodvisnega življenja. Združeni so v svoji različnosti, da bi lažje dosegali cilje. Ne nasedajo retoriki zdravega načina življenja, logiki varstva in skrbi, izogibajo se pokroviteljskim praksam dobrodelnosti ter usmiljenja. Predvsem pa ne dovolijo več, da bi si kdo vzel pravico ali se čutil poklicanega, da govori za njih, namesto njih in v njihovem imenu. Hendikep razumejo kot socialni status, ki se ga pripiše vsakomur, ki v nekem trenutku ali v določeni družbi izpade iz obstoječih definicij in sprejetih norm. Hendikepiran posameznik se tako znajde v določenih družbenih razmerjih, ki ga potiskajo in držijo v deprivilegiranem položaju. Zato ga mora in more preseči.

    YHD in Sonček sta v pogojih krute slovenske prakse dokazala, kaj pomeni dosledno projektno financiranje brez sprenevedanja, s tem da ima Sonček boljšo podporo staršev in zdravstvene stroke ter tudi politikov, ki so skupaj prav tako velikokrat moteči za »invalidski establišment«, kar je pri YHD žal skoraj že pravilo.

    2.3 Financiranje in diskriminacija

    Razporeditev sredstev Loterije Slovenije je urejal stari zakon o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86), ki je prihodke Loterije Slovenije, zmanjšane za pokritje obveznosti in glede na delitveno razmerje okoli 50:50 med Loterijo Slovenijo in uporabniki (socialno humanitarne ter športne organizacije), razporejal za namene socialno-humanitarnih dejavnosti in športnih dejavnosti. Socialno-humanitarne dejavnosti so bile 100% udeležene v prihodkih Hip loterije, Ekspresne loterije in Lota ter 70% v igri 3×3, športne dejavnosti pa so bile 100% udeležene v prihodkih športne napovedi in 30% v igri 3×3. Sredstva znotraj socialno humanitarnih organizacij so se delila v razmerju: 90% za invalidske dejavnosti in 10% za druge organizacije. Sredstva je med organizacije razporejal Loterijski svet, notranji organ Loterije Slovenije.

    Še za časa bivše SFRJ oziroma SRS so bile organizacije torej deležne stalnega vsakoletnega financiranja iz sredstev Loterije Slovenije (Loterijski svet je odločal na podlagi internih pravilnikov, te je sprejemal in dopolnjeval Loterijski svet sam) ter je bilo to dejstvo tudi javno objavljeno v Uradnih listih SRS.

    Pomembno je poudariti, da je bilo takrat število invalidskih in humanitarnih organizacij dolgo let nespremenljivo. Nad financiranjem in usklajevanjem sredstev sta takrat bdela Loterijski svet Slovenije in Koordinacijski odbor za invalide pri RK SZDL. Zanimiva je bila sestava Loterijskega sveta, saj so bili med predstavniki javnosti zastopani tudi predstavniki lokalnih društev.

    Z nastankom neodvisne in samostojne države Republike Slovenije so bile do leta 1994 razmere nespremenjene, leta 1994 pa je Republika Slovenija sprejela Zakon o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo (ZZPLP, Uradni list RS, št. 35/94). To je pomenilo, da so ostali interesi do-tedaj-financiranih invalidskih in humanitarnih organizacij nespremenjeni ter je financiranje še naprej ostalo v razmerju 90%:10% v korist invalidskih organizacij nasproti humanitarnim organizacijam. Osnovno področje je pokril nov Zakon o igrah na srečo (Ur. list RS, 27/95, 85/01, 101/03). To stanje je nato nadgradil Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije – ZLPLS (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97). Ta zakon je napovedal ustanovitev fundacije in njeno konstituiranje v 30 dneh od uveljavitve zakona, za katero pa še ni bila znana njena pravno-organizacijska oblika. Zakonodajalec v predpisanem roku 30 dni ni ustanovil fundacije dne 25.9.1996, temveč šele 7.2.1998, z Odlokom o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (OdFIHO – Ur. list 9/98), kar je kar leto in pol od predpisanega roka. Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo, in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (ZLPPOD, Ur. list 40/97,101/03), je pomenil še dodatno nadgradnjo ohranitve monopolnega položaja.

    Zakon o ustanovah (Ur. list št. 60/95) je že takrat pomenil podlago za pravne polemike o fundaciji kot osebi zasebnega ali javnega prava in razprave glede pluralizacije možnosti koriščenja programov za vse zainteresirane uporabnike (pismo M. Grušovnika, dipl. iur., predsedniku DZ RS Jožefu Školču, maj 1996). Spremembe in dopolnitve zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-A) so prvič urejevale enakopravnejše zastopanje humanitarnih organizacij v takratnem Loterijskem svetu (razmerje 6 predstavnikov invalidskih organizacij, 6 predstavnikov humanitarnih organizacij), kar pa so invalidske organizacije odločno zavračale in so celo bojkotirale imenovanje svojih predstavnikov v takratni Loterijski svet. V glasilu PARAPLEGIK (št. 66, JULIJ-SEPTEMBER 1996) je izšel članek, ki ga je podpisal predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, gospod Ivan Peršak, pod naslovom LOTERIJA SLOVENIJE JE NAMENJENA INVALIDSKIM ORGANIZACIJAM SLOVENIJE, ki dovolj zgovorno priča, da stare organizacije niso bile naklonjene kakršnimkoli spremembam.

    Z vztrajanjem starih invalidskih organizacij so bili izsiljeni amandmaji, ki so prinesli novo sestavo fundacije, tako da so invalidske organizacije ohranile minimalno večino (14 mest od 27-članske sestave Sveta FIHO). Zaradi kasnejšega imenovanja članov Sveta FIHO s strani DZ RS, ki je imenoval tudi dva predstavnika novih invalidskih organizacij (M. Grušovnik, IFS, Nadja Lipičar, Združenje Tišina), ter zaradi ohranjanja svojega monopola, so se bile privilegirane invalidske organizacije zaradi ne-več-zagotovljene absolutne večine prisiljene strateško povezati z nekaterimi humanitarnimi organizacijami, na nove pobude med invalidskimi organizacijami pa so odreagirali z ustanavljanjem paralelnih pobud (npr. IFS → FIS, DIFS → ZIFS) ter tako dodatno ovirali nove invalidske organizacije.

    Novi Zakon o igrah na srečo je leta 1996 opredelil drugačno razdelitev med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami ter športnimi organizacijami. Za upravljanje s sredstvi iger na srečo je DZ RS ustanovil dve fundaciji: Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (kratica: FIHO) ter Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (kratica: FŠO).

    Do pridobitve soglasja Državnega zbora k Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije so se smiselno uporabljale določbe Pravilnika o razporejanju sredstev za socialno humanitarne in športne dejavnosti na posamezne organizacije, ki ga je sprejel Loterijski svet na svoji 5. seji dne 23.7.1991, na 17. seji dne 18.9.1992, na 19. seji dne 25.10.1995 in na 9. seji dne 18.12.1996. S sprejetjem Odloka o ustanovitvi fundacije (Uradni list RS, št. 9/98), ki je nastal na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96 in 47/97), je fundacija dobila pravno veljavo za svoje delovanje. Dne 9.3.1998 je bila konstitutivna seja sveta fundacije. Od dne 10.4.1998 prihajajo sredstva od iger na srečo, namenjena financiranju invalidskih in športnih organizacij, neposredno na račun obeh fundacij (FIHO, FŠO) v Republiki Sloveniji.

    Sredstva fundacije se med uporabnike razdeljujejo od leta 1998. Ker je fundacija morala najprej pripraviti in sprejeti pravila ter pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, in ker je bilo za veljavnost omenjenih aktov potrebno soglasje Državnega zbora Republike Slovenije, se je svet fundacije odločil, da sredstva fundacije za leto 1998 razdeli uporabnikom glede na razdelitev Loterijskega sveta.

    Nastanek novih invalidskih in humanitarnih organizacij na podlagi Standardnih pravil o izenačevanju možnosti invalidov (OZN, 1993) in na podlagi Zakona o društvih (Ur. list št. 60/95, 89/99) ter v skladu s programom pluralizacije socialno varstvenih storitev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, je pripeljal do tega, da se je prvič spremenilo razmerje v korist humanitarnih organizacij, in sicer na 25%. Posledica lastninskega preoblikovanja Loterije Slovenije je bil torej predvsem Odlok o ustanovitvi FIHO in FŠO (Uradni list RS, št. 9/98).

    Problematika enakopravnega financiranja novih invalidskih in humanitarnih organizacij je pereča že vse od leta 1998 dalje, ko se je FIHO konstituirala. Nekatere organizacije so spreminjale svojo pravno obliko (npr. Šent, Ozara, ki sta bili prvotno organizirani kot invalidski organizaciji, kasneje pa sta postali humanitarni organizaciji, ker v okviru kroga invalidskih organizacij SIOS nista mogli enakopravno uveljaviti svojih interesov). V obratni smeri so se ob pojavu in zahtevah več novih invalidskih organizacij, ki so bile posledica neenakopravnega obravnavanja uporabnikov njihovih programov, v smislu dogovora s privilegiranimi invalidskimi organizacijami, nekatere humanitarne organizacije preimenovale v invalidske organizacije (npr. ILCO).

    Uveljavljene invalidske organizacije so se 1991. leta interesno povezale v neformalno združenje Svet invalidskih organizacij Slovenije – SIOS (danes se predstavljajo na osnovi diskriminatornega, pa vseeno veljavnega Zakona o invalidskih organizacijah, ki ga kršijo in se jim je spremenil v paradoksalno nasprotje tistega, kar so od njega pričakovale, samovoljno kot NSIOS – reprezentativni nacionalni svet invalidskih organizacij), ki vse do danes ni pravno registrirana oseba javnega prava, ima pa velik neformalni vpliv na celotno razdelitev sredstev FIHO od nastanka fundacije dalje.

    Res je, da vsakoletno financiranje poteka na podlagi javnega razpisa, vendar je pomembno tudi dejstvo, da v resnici prihaja do predhodnega usklajevanja in dogovarjanja med organizacijami, ki so financirane 100% glede na svoje prijavljene programe. Zaradi tega je nesmiselno, da predstavniki FIHO govorijo o večkrat preseženih zneskih prijavljenih programov glede na razpoložljiva sredstva, saj gre za ustvarjanje »megle«. Financirane pa so v celoti glede na prijavljene programe samo privilegirane organizacije, nove organizacije pa so praviloma izločene ali deležne minimalnih finančnih sredstev, pač odvisno od njihove iznajdljivosti in vztrajnosti.

    Sledi: PREGLED SOFINANCIRANJA FIHO IN FŠO

    TABELA 1: Sredstva za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij za obdobje 1995 do 2006
    Leto Razpoložljiva
    sredstva Invalidske
    organizacije 1. Humanitarne
    organizacije 2.
    1995 1.355.331.746 1.220.053.928 10 135.277.818 23
    1996 1.512.002.495 1.358.302.170 10 153.700.325 22
    1997 1.751.393.084 1.591.284.175 11 160.108.909 26
    1998 1.709.697.681 1.533.473.643 14 176.260.038 31
    1999 2.025.837.295 1.507.155.295 16 518.682.000 28
    2000 2.160.000.000 1.525.222.968 20 529.478.911 31
    2001 2.180.000.000 1.734.830.245 21 588.946.496 35
    2002 3.038.760.000 2.214.666.820 22 800.163.995 40
    2003 3.481.000.000 2.584.890.000 23 860.125.000 37
    2004 2.940.372.912 2.199.730.000 22 740.642.912 47
    2005 4.063.932.183 2.770.623.567 21 1.293.308.616 55
    2006 4.889.193.136 3.171.354.601 23 1.717.838.535 51
    1. Število uporabnikov vse v SIT
    2. Število uporabnikov Vir: FIHO 2000, 2003, 2005 in 2006

    TABELA 2: Sredstva za financiranje športnih organizacij za obdobje 1995 do 2005
    Leto Razpoložljiva
    sredstva Porabljena
    sredstva Razpoložljiva – porabljena 1. 2.
    1995 226.227.504 226.226.504 0 10 10
    1996 194.821.616 194.821.331 285 24 24
    1997 160.457.281 160.457.281 0 5 5
    1998 570.324.488 125.645.745 444.678.743 28 36
    1999 779.445.631 838.452.639 -59.007.008 225 263
    2000 817.090.921 696.693.130 120.397.791 128 253
    2001 1.082.411.573 818.075.145 264.336.428 128 259
    2002 1.376.645.343 993.023.351 383.621.992 156 280
    2003 1.249.249.125 1.349.770.589 -100.521.464
    2004 1.570.761.597 1.292.465.436 278.296.161
    2005 1.787.596.545 1.488.031.456 299.565.089
    1. Število uporabnikov vse v SIT
    2. Število programov
    Vir: Olimpijski komite Slovenije, 2000; Smučarska zveza Slovenije, 2000; FŠO, 2000, 2003 in 2006
    Sredstva za invalidske organizacije so se v 10 letih konstantno povečevala in so se v tem obdobju povečala za 3-krat ob dejstvu, da so bile glede na njihove prijave vseskozi 100% financirane samo določene invalidske organizacije (10 teh), druge organizacije (13) pa so bile financirane v dveh rangih, podporno in simbolično. Do leta 1998 je na razporejanje sredstev vplivala Socialna zbornica Slovenije, ki je programe razdeljevala v tri kategorije – popolno financiranje, delno in simbolično.

    Pred letom 1996 in po tem obdobju se je ustanovilo nekaj novih invalidskih organizacij, ki so skozi alternativen način konkurirale etabliranim invalidskim organizacijam predvsem na podlagi novih trendov, temelječih na primarnem razumevanju invalidnosti skozi socialni model in ne več zgolj na medicinskem diagnosticiranju.

    Ko se je FIHO konstituiral, je bilo kmalu zaznati poizkuse preko sodišča, da se izpodbija imenovanje dveh novih članov Sveta FIHO (Nadje Lipičar iz Združenja Tišina in Marjana Grušovnika iz Društva invalidski forum Slovenije), kar je Upravno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.

    To dejstvo navajam, ker je zaznati načrte po spremembi števila predstavnikov invalidskih organizacij s 14 na 16, kar problema ne bo razrešilo, ampak bo celo dodatno monopoliziralo vpliv NSIOS-a, če se ve, da se število predstavnikov humanitarnih organizacij skuša zmanjšati z 11 na 9. Poleg tega je potrebno navesti, da so v preteklosti določene humanitarne organizacije spremenile svoj status v invalidske ravno zaradi zagotavljanja podpornega financiranja invalidskih organizacij (laringektomirani, stomisti, revmatiki) in obratno (Šent, Ozara).

    Iz tabele razporejanja sredstev za humanitarne organizacije v 10-letnem obdobju je jasno razvidno in evidentno, da so se sredstva za humanitarne organizacije podeseterila, število organizacij pa podvojilo. Če so leta 1995 ta sredstva predstavljala le 10% celotne vsote, ki je bila na voljo invalidskim organizacijam, ta vsota leta 2005 predstavlja že več kot 50% delež, s katerim razpolagajo invalidske organizacije, kar se nazorno kaže v porastu humanitarnih zdravstvenih programov. Ob javnih polemikah glede ohranjanja javnega zdravstva, dostopnosti osnovnih zdravstvenih storitev vsem državljanom ob napovedani privatizaciji zdravstva, podeljevanju koncesij, je zaskrbljujoče – glede javnega zdravstvenega varstva populacije –, da si država ne bi dovolila prenašati tovrstnih obveznih dolžnosti na neobvezne humanitarne programe. Ob informaciji, da je imel ZZZS za leto 2006 16,4 milijona evrov dobička, je to informacija, ki dodatno potrjuje to skrb, če je javno znano, kakšne so čakalne vrste in kakšna je resnična dostopnost zdravstvenih storitev.

    Seveda so k takemu stanju največ pripomogli prav predstavniki etabliranih in vsa leta 100% financiranih invalidskih organizacij, ki vrsto let in še danes delujejo na nespremenjen način in nimajo posluha za razvoj alternativnih sodobnih pristopov invalidskih organizacij, saj so se celo desetletje in več ukvarjali bolj s tem, kako zadržati svoje pozicije in ovirati nove organizacije z raznimi administrativnimi in pravnimi ukrepi, kot pa da bi zadevo videli celovito, v smislu zagotavljanja enakopravnega dostopa za sofinanciranje vsem organizacijam in resničnemu neodvisnemu življenju hendikepiranih. Njihovo kopiranje programov novih invalidskih organizacij se preko njihovih modifikacij spreminja ravno v svoje nasprotje.

    Tabela razporejanja sredstev športnih organizacij prav tako zelo nazorno kaže povečevanje sredstev v podobni dinamiki kot pri humanitarnih organizacijah, le da se je število uporabnikov popetnajsterilo oz. povečalo za 1.500%. Neverjetno je, da si je FŠO privoščila v dveh obdobjih večjo porabo, kot je bilo na voljo sredstev. Ta razlika je bila prvič izražena leta 1999, ko je število uporabnikov naraslo kar za 2.250%. Naslednje leto je tendenca naraščanja uporabnikov za polovico upadla, leta 2003 je zopet nastal 100 mio SIT težek primanjkljaj, zadnja tri leta pa sploh ni navedeno število uporabnikov, kar je zelo nenavadno, saj naj bi bili podatki FSO transparentni.

    Skozi celotno obdobje je bilo najpogostejše vprašanje v zvezi z omejevanjem sofinanciranja novih invalidskih organizacij, ki so prav tako izpolnjevale vse zakonske pogoje po Zakonu o društvih in delovale po uveljavljeni metodologiji finančno ovrednotenih delovnih programov za naslednje koledarsko leto (SZS, očitanje množičnega ustanavljanja, ko je jasno razvidno, da tega ni bilo, delovanje od določenega obdobja dalje – na zahtevo US RS oz. na pobudo YHD je bil odpravljen 39. člen Pravil, uveljavitev diskriminatornega ZiO, ki pa se ga predlagatelji ne držijo, vpeljevanje statusa reprezentativnosti, delovanje v javnem interesu ipd., uveljavitev ZhO), ki se jih je izločalo na razne načine. Ne drži tudi podatek, da so sredstva fundacije npr. zahtevale raznovrstne organizacije, ki niso bile registrirane kot invalidska ali humanitarna društva oz. njihove zveze, saj so bile različne fundacije, agencije, centri, celo zasebni zavodi in podjetja že v fazi kandidiranja izločeni.

    Skuša se tudi zavajati, da je bilo šele izključno z uveljavitvijo najprej Zakona o invalidskih organizacijah in zatem še Zakona o humanitarnih organizacijah urejeno vprašanje statusa invalidske oz. humanitarne organizacije ter eliminacije delovanja na celotnem območju države, saj je bil ta pogoj vselej zahtevan pri razporejanju sredstev. Želi se vpeljati tudi nova terminologija z izrazom »invalidsko-humanitarna« fundacija.

    Zaslediti je tudi interpretacije, da je ugovorov in nezadovoljstva vsako leto vse manj. Sploh ne, le organizacije, ki niso bile enakopravno financirane, so enostavno zastale, saj niso mogle izvajati svojih programov. Ene so propadle zaradi nezmožnosti plačila stroškov za delovanje, druge zaradi odprtih terjatev, tretje zaradi podtikanja afer ipd.

    Osnovno raziskavo stanja na področju delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij je leta 1996 opravil Urad za invalide pri Vladi RS. Le-ta je pokazala nezadovoljive razmere v invalidskih organizacijah. Kasneje je vplivni invalidski lobi poskrbel, da je Vlada urad enostavno ukinila, ker je predstavljal za njihovo nespremenjeno delovanje veliko oviro.

    V primerih obeh fundacij je ugotovljeno, da se prijavitelji niso mogli pritožiti na sklepe o razporeditvi sredstev, to je ugotovila tudi inšpekcija.

    Inšpekcijski nadzor ministrstva za javno upravo

    Upravna inšpektorja sta opravila inšpekcijski nadzor npr. športne fundacije. Dne 18. 11. 2005 je fundacija prejela Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru šifra 061-287/2005/5 z dne 15. 11. 2005. Inšpektor v zapisniku govori o nepravilnostih glede vodenja postopka s strani oseb, ki nimajo opravljenega izpita iz upravnega postopka; ugotovil je, da prosilcem za sredstva niso bili izdani upravni akti (odločbe), tako da ni bilo možnosti formalnih pritožb. Neformalne pritožbe je namesto drugostopenjskega organa (ki je ministrstvo), reševal kar direktor športne fundacije, ki ni imel niti opravljenega izpita iz upravnega postopka. Na podlagi ugotovitev sta bila predlagana dva ukrepa:
    - direktor fundacije naj poskrbi, da se bodo postopki pri določanju sredstev vodili v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in uredbo o upravnem poslovanju;
    - o ukrepih naj se poroča ministrstvu za javno upravo do 1. 1. 2006.
    Ministrstvu za šolstvo in šport inšpektor predlaga, da sprejme ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v zakonu o državni upravi.

    Fundacija se je na zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru pritožila in dne 20. 12. 2005 prejela Sklep ministra za javno upravo št. 061-287/2005/9, z dne 10. 12. 2005, s katerim je minister potrdil zapisnik in v njem ugotovljene nepravilnosti glede postopkov delitve sredstev fundacije ter predlagane ukrepe upravnega inšpektorja.

    Privilegirane invalidske organizacije (PRIO):

    1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
    2. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
    3. Društvo distrofikov Slovenije
    4. Zveza paraplegikov Slovenije
    5. Združenje multiple skleroze Slovenije
    6. Sožitje - Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v razvoju Slovenije
    7. Zveza delovnih invalidov Slovenije
    8. Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije
    9. Zveza društev vojnih invalidov Slovenije
    10. Zveza društev invalidov vojn Slovenije ??????
    11. Zveza za šport invalidov Slovenije

    Podporne invalidske organizacije (POIO) so naslednje:

    1. Društvo laringektomiranih Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)
    2. Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)
    3. Društvo revmatikov Slovenije
    (preoblikovano iz hum. V inv. org)
    4. Društvo študentov invalidov Slovenije
    5. Društvo paralitikov Slovenije
    (nasledniki IŠD Olimpija in IŠD Everest)
    6. Združenje invalidov - Forum Slovenije (paralelna ustanovitev ob IFS-u)
    7. Šent (preoblikovana iz invalidske v humanitarno organizacijo)
    8. Ozara (preoblikovana iz invalidske v humanitarno organizacijo)

    Deprivilegirane invalidske organizacije (DIO):

    1. YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
    2. SONČEK - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije
    3. Društvo VIZIJA - PZS - društvo gibalno oviranih
    4. Društvo VITA - za pomoč po nezgodni poškodbi glave
    5. “INVALID” – Zveza društev invalidov in oseb z invalidnostjo
    6. Društvo Sklad Silva
    7. Društvo Skupina Glas
    8. Društvo invalidski forum Slovenije (v mirovanju oz. vključitev v INVALID)
    9. Združenje naglušnih TIŠINA (v mirovanju)

    INVALIDSKA
    ORGANIZACIJA ODOBRENO USPEH OD CELOTE
    1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
    Groharjeva 2
    1000 Ljubljana €1.504.057,70 100% 12,91%
    2. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
    Drenikova 24
    1000 Ljubljana €1.429.620,54 100% 12,28%
    3. Društvo distrofikov Slovenije
    Linhartova 1
    1000 Ljubljana €1.050.891,34 100% 9,02%
    4. Zveza paraplegikov Slovenije
    Štihova 14
    1000 Ljubljana €1.021.902,68 100% 8,77%
    5. Združenje multiple skleroze Slovenije
    Maroltova 14
    1000 Ljubljana €589.423,50 100% 5,06%
    6. Zveza Sožitje - Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije
    Samova 9/II
    1000 Ljubljana €1.273.774,80 100% 10,94%
    7. Zveza delovnih invalidov Slovenije Dunajska c. 101
    1000 Ljubljana €1.401.694,85 100% 12,04%
    8. SONČEK - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije
    Rožanska 2
    1000 Ljubljana €690.616,43 n.n. 5,93%
    9. Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije
    Dunajska c. 129
    1000 Ljubljana €403.315,09 100% 3,46%
    10. Zveza društev vojnih invalidov Slovenije
    Hacquetova 4
    1000 Ljubljana €507.000,60 100% 4,35%
    11. Zveza za šport invalidov Slovenije
    Cesta 24. junija 23
    1231 Ljubljana - Črnuče €529.026,00 100% 4,54%
    12. Društvo laringektomiranih Slovenije
    Parmova 53
    1000 Ljubljana €129.618,74 n.n. 1,11%
    13. Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije
    Trubarjeva ulica 15
    2000 Maribor €130.300,67 n.n. 1,12%
    14. Društvo revmatikov Slovenije- Društvu za osebe z ankilozirajočim spondilitisom in revmatoidnim artritisom
    Parmova 53
    1000 Ljubljana €219.284,98 n.n. 1,88%
    15. Združenje invalidov - FORUM Slovenije
    Linhartova 3a
    1000 Ljubljana €76.550,48 n.n. 0,66%
    16. Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih
    Slovencev v nemško vojsko 1941-45
    Gregorčičeva 5a
    3000 Celje €14.680,35 n.n. 0,13%
    17. Društvo paralitikov Slovenije
    Cesta 24. junija 23
    1231 Ljubljana – Črnuče
    €36.022,45 n.n. 0,31%
    18. Društvo študentov invalidov Slovenije
    Kardeljeva ploščad 5
    1000 Ljubljana €282.980,80 n.n. 2,43%
    19. YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
    Neubergerjeva 7, 1000 Ljubljana
    1000 Ljubljana €143.965,95 29% 1,24%
    20. Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija
    Stari trg 23
    3210 Slovenske Konjice €48.239,03 n.n. 0,41%
    21. Sklad Silva - enovito društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami
    Fijeroga 10
    6274 Šmarje €30.420,63 n.n. 0,26%
    22. Invalid - Zveza društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije
    Trg mladosti 6
    3320 Velenje €85.419,44 n.n. 0,73%
    23. Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave
    Jakšičeva 7
    1000 Ljubljana €47.616,80 n.n. 0,41%
    SKUPAJ €11.646.423,85
    100,00%

    Pregled razporeditve sredstev FIHO invalidskim organizacijam v letu 2007.

    Društvo YHD je zaprosilo za 494.087,47 €.

    €11.646.423,85

    PRIVILEGIRANE (10)- 100% financirane
    € 9.710.707,10

    PODPORNE (7)
    € 889.438,47
    DEPRIVILEGIRANE (1+5)
    € 1.046.278,28

    DEPRIVILEGIRANE (5)
    € 355.661,85

    SKUPAJ NSIOS
    € 11.457.356,92

    SKUPAJ NSIO
    € 1.060.958,63

    Prikaz predhodno neformalnega dogovora razporeditve sredstev interesno-povezanim invalidskim organizacijam.

    2.4. Lobiranje in sodni postopki

    Očitno in evidentno skozi vse do sedaj napisano je, da gre na področju invalidskih organizacij v RS največkrat izključno samo za lobiranje in uveljavljanje ter ohranitev določenih interesov. Malce širši krog te obrambe pa predstavljajo:

    • vpliv na stroko in politiko v smislu ohranitve privilegiranega statusa in dolgoletnih ugodnosti določenih invalidskih organizacij (sedaj) znotraj FIHO,

    • podpiranje podpornih invalidskih organizacij za ohranitev svojih pozicij, na drugi strani pa za aktivno zaviranje oz. onemogočanje (že tako) deprivilegiranih invalidskih organizacij, ki delujejo na podlagi drugačnega (socialnega) modela ter doslednega izvajanja neodvisnega življenja hendikepiranih s pomočjo osebne asistence.

    Lobiranje se tudi geografsko-politično odvija na več nivojih, in sicer na lokalnem, regionalnem, državnem in v zadnjem obdobju zelo intenzivno tudi evropskem. Ravno v teh številnih nivojih se skrivajo pasti tudi za »izkušene lobiste«, saj je z nekaterimi PR akcijami v zadnjem času Društvo distrofikov Slovenije na evropskem nivoju naredilo sebi in tudi Sloveniji precej slabo uslugo.

    Poleg politično-medijskega lobiranja monopolistov so tu še povsem praktične aktivnosti; gre predvsem za poizkuse preprečevanja pluralizacije izvajalcev in storitev posameznim hendikepiranim. Tipični primer uspešne preprečitve pravice do izbire storitev je bil razpis ZZZS za izvajalce obnovitvene rehabilitacije za leto 2005 in leto 2006. Čeprav obstaja dokumentacija, ki dokazuje pristransko delovanje nekaterih izvajalcev v povezavi z ZZZS, so se posamezniki zaman trudili izpeljati obnovitveno rehabilitacijo, saj so naleteli na številne birokratske ovire in je bil njim v prid celo pozitivno dobljen sodni primer, toda vse to ni nič pomagalo. Gre za eklatanten primer kršenja pravic do enakopravne obravnave.

    Lahko se ugotovi, da gre za poizkuse monopolizacije področja in vzdrževanje prikritih oblik netrans-parentnega delovanja, ki jih je potrdilo z nekaj sodbami celo Upravno sodišče RS, ter seveda za ohranjanje privilegiranega financiranja – iz javnih, toda neproračunskih sredstev (FIHO) – samo vnaprej določenim organizacijam, ki o tem odločajo same.

    Zaslediti je poizkuse privilegiranih organizacij (NSIOS), da bi z lobiranjem dosegle večinski delež FIHO (51%), v katerem so invalidske organizacije po lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije že dosegle 40% lastniški delež. V NSIOS se dobro zavedajo, da je ekonomska in finančna moč učinkovita podlaga za uspešno lobiranje, pri čemer jih izjemno moti, da sodobne tehnologije omogočajo tudi učinkovitejše poti lobiranja (argumentiranja) v primeru deprivilegiranih skupin, pri čemer privilegirana stran uporablja številne manipulacije in diskreditacije, hkrati pa se ponaša z izredno močno pravno in PR ekipo.

    Zdi se, da gre tudi za poizkuse NSIOS-a, da bi prenesel svoje dolgoletne izkušnje (tudi še kot SIOS) na EDF, ki je bila ustanovljena kot NGO po belgijskem zakonu o društvih, še kasneje kot večina alternativnih društev v Sloveniji. Gre za širjenje izkušenj monopolnega položaja, kako vzorec NSIOS »prodati« ustreznim strukturam v EU oziroma EDF, ki vodi predstavniško in reprezentativno funkcijo na nivoju EU podobno kot NSIOS na državnem nivoju. Večkrat sem že govoril, da gre za izvažanje enoumja NSIOS v EU, kar bi moral biti paradoks, pa žal ni. Pozorni spremljevalec dogajanja ne more mimo dejstva, da se je tudi članstvo v EDF organiziralo na podoben način, kot so v FIHO reprezentirane in sofinancirane invalidske in humanitarne organizacije.

    Slovenska država dopušča sistemsko diskriminacijo na področju invalidskih organizacij in onemogoča uveljavljanje pravic in pravice do svobode izbora po principu oz. na način »Pusti ali vzemi … in bodi tiho!«, s tem da politiki ne kažejo pravega interesa za rešitev resničnih vsebinskih vprašanj, za razvojne programe, za probleme posameznikov; raje se obračajo po vetru kapitala, si medsebojno umivajo roke in obraze ter krožijo v spiralah funkcij in položajev, tako da neprestano »strokovno« ter politično pokrivajo področje.

    Pojem zase je spremljanje, nadzor, odzivanje in vpliv preko zastopanosti pravih kadrov v npr. Skupščini in organih ZZZS, v ZPIZ-u, v SZS, v Svetu Vlade za invalide ter v delovnih skupinah na posamičnih ministrstvih, ki se aktivirajo ob medresorskih usklajevanjih raznih predpisov, da ne bi ogrozile obstoječega stanja. Gre seveda tudi za vplivanje medijev preko formiranja RTV in Programskega odbora za spremljanje invalidskih vsebin, ki ga vodi predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, potem ko je nova oblast ukinila v Svetu RTV imenovanje enega predstavnika SIOS, ki ga je vsa ta leta zasedal sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije.

    Včasih je že prav paradoksalno, ko predsednik NSIOS v veliki večini medijskih in korespondenčnih nastopov umetno producira sovražnike »slovenskih invalidov«, češ da so ogroženi s strani deprivilegiranih skupin, ki jih podpira slovenska država. Pri tem mnogokrat prihaja v nasprotje s samim seboj, saj po drugi strani neprestano hvali slovensko državo. Ni kaj, zelo dvolično.

    Proti določenim »ne-pridnim« posameznikom in organizacijam so nekateri funkcionarji invalidskih organizacij sprožili kopico sodnih postopkov, da bi jih tako disciplinirali in onemogočili, da jih le-ti ne bi več ogrožali. Javnost je sprevidela, v katero smer gredo stvari in čedalje bolj razume, da ne gre zgolj za prepire med invalidi za denar, čeprav skuša privilegirana stran vseskozi delati vtis v javnosti o zdrahah in prepirih. Pri tem novinarji marsikdaj tudi nasedejo, a vseh ljudi se ne da »vleči za nos« ves čas.

    2.5. Zaključek

    Ob koncu navajam primer iz leta 1983, ki dokazuje – v primerjavi z današnjim stanjem na področju invalidskih organizacij v RS – da razmere dejansko niso kaj bistveno drugačne kot v tistih časih, in da so se vzorci izločanja posameznikov ter drugačnih organizacij (npr. YHD), dopuščanje in izvajanje diskriminacije ohranili nedotaknjeni. Le, da je bil nivo življenja celotnega prebivalstva socialno gledano na višji ravni in je zaradi tega obstajala dosti višja solidarnost in strpnost, ki danes ob razgradnji socialne države zaskrbljujoče izginja.

    Iz Zveze paraplegikov SR Slovenije so takrat izključili 11 članov, češ da so grobo kršili določbe samoupravnih aktov Zveze in društev paraplegikov. Izključeni (8 hodečih gibalno oviranih, trije paraplegiki) so si namreč drznili ustanoviti invalidsko športno društvo in se začeli ukvarjati z vrhunsko košarko na invalidskih vozičkih. Pričeli so dosegati izjemne tekmovalne uspehe na domačem in mednarodnem področju (npr. 3. na evropskem prvenstvu 1984, zelo uspešni tudi na svetovnem prvenstvu 1986). To so – kljub mednarodnim pravilom – v Zvezi paraplegikov ocenili kot moteče ter kot prekršek zoper etiko, saj so »prekrškarji« posegli v neenakopraven boj s svojimi telesno-prizadetimi tekmeci. Paradoks je še večji, saj jih je leta 1980 k igranju košarke na vozičkih povabil prav predsednik ZPS g. Ivan Peršak, kasneje pa jim je ta isti g. Peršak namesto povabil pošiljal pisne dekrete in prepovedi z opozorili, da bodo ob neupoštevanju navodil morali »športniki« konsekvence nositi sami. Razvila se je javna polemika, kdo sme in kdo ne sme igrati košarke na invalidskih vozičkih, in na mestni konferenci SZDL so izdali soglasje k ustanovitvi njihovega invalidskega športnega društva v okviru Zveze športnih društev.

    Kakšna je bila ostrina tona v takratni komunikaciji, kaže citat pisma, ki ga je prejel eden izmed izključenih: »V imenu Zveze paraplegikov SR Slovenije in po 6. sklepu izvršnega odbora Zveze paraplegikov, ti prepovedujemo nastop na košarkarskem turnirju v Švici v okviru invalidskega športnega društva. Ob morebitnem nespoštovanju tega sklepa boš moral posledice nositi sam. Predvidena je tudi izključitev iz naše zveze. Ob tem te opozarjamo, da s sodelovanjem na tem turnirju v navedeni ekipi, spodkopavaš interese in odločitve večine slovenskih paraplegikov.«

    Dejansko se je nato invalidsko društvo registriralo, vpisalo v register društev in začelo delovati. Seveda Zvezi paraplegikov to ni bilo všeč in naj citiram besede g. Ivana Peršaka, ki jih je izrekel takratnemu sekretarju tega IŠD: » Prej ste imeli malo, zdaj hočete imeti vse – pa ne boste imeli nič!«.

    Seveda se je takrat začel ogorčen boj med ZP SRS in domnevnimi »odpadniki«, ki žalijo njihove člane, saj uporabljajo invalidski voziček samo za vrhunski šport, kljub mednarodnim pravilom, ki to dopuščajo. Tako so pošiljali iz Zveze na mednarodne naslove, kjer se je IŠD prijavilo za tekmovanje, ultimativne prepovedi in obvestila, da igralci niso pravilno registrirani.

    Ko so fantje sestavili reprezentanco po uspešnem nastopu na kvalifikacijskem evropskem turnirju, ki se je udeležila svetovnega prvenstva v Melbournu 1986, je predsednik Zveze g. Ivan Peršak poskušal celo s prošnjo UDBI, da se jim onemogoči nastop, in je poslal v Beograd depešo, ki pa je na srečo prišla prepozno in tako so bili fantje že v zraku, v avionu, ter so poleteli na tekmovanje, tam prikazali izjemno borbenost in v prvem polčasu celo vodili proti kasnejšim prvakom, Američanom. Z malo sreče bi skoraj osvojili peto mesto, če eden izmed reprezentantov ne bi v zadnji sekundi proti Izraelu zgrešil »polaganja«.

    Dejansko so mesec dni po ustanovitvi tega IŠD na rednem občnem zboru ZP SRS delegati na podlagi odločitev samoupravnega sodišča izključili vse tiste člane, ki kršijo določbe samoupravnih aktov in so ustanovitelji novega IŠD, in tudi vse tiste, ki kakorkoli sodelujejo z navedenim društvom in svojega delovanja pri tem društvu niso opustili.

    In prav trivialno je bilo, ko javnosti nihče iz Zveze paraplegikov ni znal natančno pojasniti, zakaj se je Zveza tako zarotila proti novemu IŠD. Njihovi dopisi so alarmantno romali na vse mogoče politične naslove in tako je Koordinacijski odbor republiških in pokrajinskih organizacij SFRJ sprejel sklep, »da lahko v aktivnostih sodelujejo samo tisti člani republiških in pokrajinskih organizacij, ki so življenjsko vezani na uporabo invalidskega vozička in da celoten program medrepubliških sodelovanj ureja koordinacijski odbor, na podlagi dogovora, kar vključuje tudi mednarodno sodelovanje. Medtem ko klubsko tekmovanje urejajo republiške in pokrajinske organizacije paraplegikov in tetraplegikov«.

    Pri vsem tem sem presenečen ugotovil, da je pri obračunu z navedenim IŠD-jem sodeloval tudi g. Marjan Grušovnik, leta 1996 soustanovitelj alternativnega Invalidskega foruma Slovenije (IFS), ki je deloval v podobnih situacijah proti SIOS-u in je takrat pravoverno izjavil: »Pri tem sploh ne gre za spor med invalidi na vozičku, ampak med invalidi in tistimi, ki se poslužujejo invalidskega vozička samo v športne namene!«

    Naj mi oprosti pokojni prijatelj dragi, da sem navedel njegov citat, saj je kasneje v samostojni RS tudi sam postal žrtev enakih ravnanj Zveze in njihovega predsednika proti njemu, toda ta zgodovinska preslikava samo konkretno dokazuje, da so hendi-kepirane že takrat delili na invalide in ne-invalide, čeprav so bili tudi slednji invalidi in so bila že takrat eklatantno kršena načela enakopravnosti in mednarodna pravila, vzpodbujana

14. Rafael Zupančič pravi:
    8. oktober, 2008 ob 19:48

    Uf vidim, da mi pripišete kar vse kar kdo napiše in to na različnih koncih in krajih, zanimivo! Saj sem kljub primitivnim komentarjem skoraj kar počaščen, da se morajo eni toliko ukvarjati z mano. Tisto kar se mi zdi zanimivo je sestava organov FIHO, ki je res tako sestavljena, da ne bi slučajno res prišlo do kakršnega ogrožanja medicinskega modela slovenskega invalidskega varstva. Veseli me pa, da je ogromno komentarjev kar pomeni, da kar veliko ljudi spremlja to, eni cele dneve izgleda po službeni dolžnosti spremljate kaj je napisal Raf, Elena, Martina in to printajo kopirajo ter pišejo zraven maloumne obrazložitve o rušilcih slovenskega invalidskega varstva. S takimi resnično neverjetnimi zadevami boste sami sebi zrušili sistem. Samo iskanje notranjega sovražnika je bistvo vašega delovanja pa anonimno seveda.

15. Rafael Zupančič pravi:
    8. oktober, 2008 ob 20:09

    INVALIDSKA PRISEGA
    Glede na to kako en teolog in njegov prijatelj en invalid spremljata moje pisanje takšno ali drugačno (po njunem mnenju in njunih gospodarjev morbidno) dodajam prisego invalida invalidusa, ki mi je prišla pod roke:

    Prisegam pri Vsemogočnem Invalidu,

    da bom zvest in svojim nadrejenim lojalen,

    da bom v skupnem boju z nacionalnimi invalidskimi organizacijami,
    organiziranimi v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije,

    odvetniško družbo Mramor, Sorta, Bilić & Holec d.n.o.,

    kakor tudi z vsemi političnimi in strokovnimi zavezniki,

    izpolnjeval svoje dolžnosti zvesto,

    za nespremenjen sistem invalidskega varstva temelječ na medicinskem modelu, odvisnosti invalidov od reprezentativnih nacionalnih invalidskih organizacij v RS,

    za nespremenjeno optimalno financiranje samo določenih reprezentativnih nacionalnih invalidskih organizacij iz FIHO

    ter

    za dosledno uničenje besede hendikep v vseh njenih izpeljankah in vseh projektov ter programov, ki temeljijo na tem terminu in na socialnem modelu, opolnomočenju in neodvisnemu življenju hendikepiranih.

    Invalid Invalidus

16. Farkič pravi:
    10. oktober, 2008 ob 23:31

    Stvar je tako gajstno napisana, da upravičeno sklepam, da je Rafko kleni slovenski Butalec, ki mora kar naprej blebetati. Njegova prisega pa bi šla lahko v tem stilu:
    . lagal bom kolikor mi znese domišljija
    . kradel bom, če bom le imel možnost
    . blatil bom FIHO z največjimi lažmi, dokler me ne zaprejo
    . vsak dan bom šinfal po invalidih in obtoževal invalidske organizacije za diskriminacijo
    . klevetal bom vodstvo Doma upokojencev Fužine, kakor sem to počel z vodstvom Doma upokojencev Bežigrad
    . ko me bodo poklicali na sodišče se bom zmeraj zlagal, da sem bolan
    . enkrat se bom razglašal za levičarja, drugič za desničarja, kakor bo pihal politični veter

    Klinc gleda te oslarije, ne ljubi se mi več pisati…gnusi se mi hendikepizem!!

17. Rafael Zupančič pravi:
    11. oktober, 2008 ob 13:04

    Oj Farkič, to so zate oslarije, kar svinjaj in zmerjaj še naprej, sem že tega navajen te tvoje vrline in tvojih invalidnih in para invalidnih sodelavcev, saj res normalni ljudje niso sposobni pisati takšnih primitivizmov. Onaniram praviš, iz tvojih ust v božja ušesa, žal ne morem, edino kar mi je še ostalo, da lahko tipkam toliko, da odgovarjam na tvoje umazanije, sicer pa itak samo lažem, kradem, prepisujemm klevetam itd. Da bi se sam s sabo dopisoval pa mi niti na pamet ni padlo.

    Tudi nič nimam proti invalidom kar mi hočeš očitati, niti proti njihovim organizacijam, je pa res, da je žal nekaj obsedenih invalidov na svetu, na srečo nekaj, ki v življenju nimajo kaj drugega početi, da je ves njihov vsakdanji smisel in obstoj v iskanju sovražnikov in nadzoru nad invalidi, kako živijo, kaj rečejo, kaj pišejo, drugače pa udri po njih. Poznam pa mnogo invalidov, ki se vas bojijo in se ne upajo prav nič za svoje dostojanstvo temveč prestrašeni ,čakajo na vašo miloščino.

    Ko prebiram kake svinjarije pišete in pošiljate na razne naslove pa mislite, da tega ne dobim v roke, ker so na tem svetu na srečo tudi ljudje, ki so že zdavnaj dojeli kakšno igro igrate, se včasih res zamislim nad vašo ubogostjo in prodajanjem svoje nesreče.

    Sicer pa kdor drugemu jamo koplje največkrat sam notri pade.

    Sicer pa je tvoj stil pisanja tudi meni zelo znan, pa ne bom kar tako vsepovprek obtoževal, lahko pa bi našetel imena in priimke t.i. “slovenskih invalidov”, ki bi jim znalo to biti blizu pa ne bom, ker nima smisla.

18. S2008 pravi:
    26. oktober, 2008 ob 17:01

    g. Peter, če imeli saj malo kulture ne bi to napisali. Očitno Gospodično Pečarič ne poznate in ne veste kaj počne, in koliko ima dela. Elleno osebno poznam in vem zakaj sev zauzema.

19. נערות ליווי pravi:
    13. maj, 2023 ob 22:38

    … [Trackback] …

    […] Read More on to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

20. molly drug interactions, pravi:
    22. maj, 2023 ob 14:14

    … [Trackback] …

    […] There you will find 59359 more Information on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

21. acheter fentanyl en ligne sans ordonnance pravi:
    20. julij, 2023 ob 18:35

    … [Trackback] …

    […] Here you can find 13018 additional Information on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

22. Bildemontering Göteborg pravi:
    15. avgust, 2023 ob 19:40

    … [Trackback] …

    […] Read More Info here to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

23. dubbele plooi gordijn pravi:
    18. september, 2023 ob 10:12

    … [Trackback] …

    […] Read More on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

24. botulinum toxin buy online pravi:
    10. oktober, 2023 ob 6:39

    … [Trackback] …

    […] Find More Info here on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

25. hair extensions professional Borehamwood pravi:
    10. november, 2023 ob 17:30

    … [Trackback] …

    […] Read More on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

26. bonanza178 pravi:
    17. november, 2023 ob 17:54

    … [Trackback] …

    […] Read More Info here on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

27. spin238 pravi:
    11. december, 2023 ob 9:31

    … [Trackback] …

    […] Find More on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

28. ข่าวกีฬา pravi:
    18. december, 2023 ob 1:40

    … [Trackback] …

    […] Info on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

29. เคลียร์สินค้า pravi:
    25. januar, 2024 ob 1:51

    … [Trackback] …

    […] Info on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

30. ทำสติ๊กเกอร์ pravi:
    1. februar, 2024 ob 2:15

    … [Trackback] …

    […] Find More on on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

31. ขายสายแลน pravi:
    15. februar, 2024 ob 3:58

    … [Trackback] …

    […] Info to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

32. cabana tent for sale pravi:
    6. marec, 2024 ob 9:04

    … [Trackback] …

    […] There you will find 78903 additional Information to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

33. Yoga pravi:
    8. marec, 2024 ob 2:51

    … [Trackback] …

    […] Read More on on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

34. how to make magic mushroom tea pravi:
    1. maj, 2024 ob 5:25

    … [Trackback] …

    […] There you can find 70923 additional Information on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

35. เทรดทอง pravi:
    19. junij, 2024 ob 10:30

    … [Trackback] …

    […] Read More here on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

36. กงล้อ888 pravi:
    22. junij, 2024 ob 8:57

    … [Trackback] …

    […] Find More on to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

37. บริษัทรักษาความปลอดภัย pravi:
    5. julij, 2024 ob 0:25

    … [Trackback] …

    […] Read More to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

38. SEO Affiliate Domination pravi:
    9. avgust, 2024 ob 1:21

    … [Trackback] …

    […] Information on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

39. กระเบื้องยาง SPC pravi:
    18. avgust, 2024 ob 4:02

    … [Trackback] …

    […] Here you will find 12454 additional Information to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

40. ล่องเรือเจ้าพระยา pravi:
    26. avgust, 2024 ob 2:22

    … [Trackback] …

    […] Info on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

41. dultogel 4d login pravi:
    31. avgust, 2024 ob 0:14

    … [Trackback] …

    […] There you can find 52987 more Info on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

42. อุปกรณ์ อุตสาหกรรม pravi:
    5. september, 2024 ob 4:39

    … [Trackback] …

    […] Info to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

43. 5 ค่ายเกม All Slot Game ยอดฮิต สล็อตเว็บตรง pravi:
    14. september, 2024 ob 1:52

    … [Trackback] …

    […] Read More on to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

44. ทำไมต้องเลือกเล่นสล็อตกับ Spade gaming pravi:
    22. september, 2024 ob 14:34

    … [Trackback] …

    […] Here you will find 13882 additional Info on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

45. fn scar 15p pravi:
    24. september, 2024 ob 16:38

    … [Trackback] …

    […] Read More here to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

46. house for sale hua hin pravi:
    26. oktober, 2024 ob 15:12

    … [Trackback] …

    […] Find More on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

47. Scuba diving koh tao pravi:
    27. oktober, 2024 ob 3:33

    … [Trackback] …

    […] Find More here on that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

48. สล็อตแตกง่าย pravi:
    11. november, 2024 ob 4:12

    … [Trackback] …

    […] Read More to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

49. oxicodona 20 mg precio pravi:
    13. november, 2024 ob 7:04

    … [Trackback] …

    […] Information to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

50. Dental pravi:
    16. november, 2024 ob 15:22

    … [Trackback] …

    […] There you can find 9666 more Information to that Topic: vest.muzej.si/2008/10/06/fiho-odgovarja/ […] …

Komentiraj