Družina Krajnčan v slovenskem prostoru ni neznana. Romanine pesmi smo si prepevali v otroštvu (zdaj jo je vase potegnil šanson), njen mož Lojze je priznan in uveljavljen glasbenik, skladatelj in dirigent, ki že vrsto let vodi orkester Big Band RTVSLO, sinova Kristijan in Žiga pa sta se tudi že podala v glasbene vode.

Kristijan Krajnčan je svojo glasbeno kariero najprej pričel s čelom. Potem pa je kmalu ugotovil, da ga mikajo bobni in tako je pristal v nizozemskem Groninngenu, kjer se je na Prins Claus Conservatoriumu posvetil bobnom.

In jutri, 29.9., bo ob 20-ih v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma zabobnal z Big Bandom RTV Slovenija in pod dirigentsko taktirko očeta Lojzeta Krajnčana. Big Band RTV Slovenija se bo sicer na tradicionalnem jesenskem koncertu predstavil s povsem novim programom izpod peresa samih evropskih avtorjev. Nekateri izmed njih bodo tudi zasolirali – poleg Kristijana Krajnčana še sloviti danski kontrabasist Mads Vinding, nizozemski pianist Anne Guus Teerhuis. V dvorani bo slišati tudi skladbo mlade pianistke Kaje Draksler, nekaj programa pa bo prispeval še Lojze Krajnčan.

Takole sta sin in oče Krajnčan predstavila jutrišnji dogodek, medtem ko je Anne Guus Teerhuis po prijateljsko predstavil Kristijana:

prevod (Anne Guus Teerhuis):
“Torej, nam lahko z nekaj besedami opišeš Kristijana?
- Zelo je trmast, vedno misli, da ima prav…čeprav nima.
Še kaj? Kako dolgo ga poznaš? Lahko nam zaupaš tudi kakšno umazano skrivnost.
- Veliko jih poznam, ampak jih ne povem. Tega ne bi naredli prijatelju…Poznava se približno dve leti. Pred tem se mi je zdel zelo agresiven tip…mislil sem, da je ass-hole, ampak potem se je izkazal za zelo prijateljsko, prijazno osebnost..Prijateljski človek, ki to skriva. Ampak na zunaj je še vedno zloben…
Hvala za analizo.”

Kristijana smo sicer pred kratkim slišali in v živo videli igrati na Jazzintyju, skupaj s Kajo Draksler. V kratkem intervjuju mi je opisal študij na Nizozemskem, življenje v družini Krajnčan in njegove načrte za prihodnost:

“Dons se v jazzu vse meša, tko kot tut v resničnem življenju tut…”

Za konec še klepet s simpatičnim pianistom in zobozdravnikom:

prevod:
“A so moji lasje v redu?
- Ja…zobje tudi, ker si zobozdravnik…
Zdaj pa resno…
- Imaš punco?
Ja..
- Kako je kaj?
Stara je 22 let, prijazna je , ima lase in nos…
- Lahko jo pozdraviš.
Živjo Evita, rad te imam.
- Ok, zdaj pa o tebi. Najbrž ti je všeč klavir. Kako dolgo že?
Od petega leta dalje, se pravi že dvaindvajset let
- In kako se je vse to zgodilo?
Čisto normalno. Nikoli nisem preživljal veliko časa okoli klavirja. Igral sem se zunaj, pa z računalniškimi igricami, kot vsi ostali otroci…
(Kristijan: jedel bonbone…Včeraj smo bili v kinu in ves čas je jedel bonbone…)
- Res? Kako to? Je to tvoja velika razvada?
Ja…ampak jaz si znam umiti zobe.
- Res? zakaj?
Ker sem zdravnik, pet let sem torej študiral, kako se umije zobe.
- Pa imaš namen delati kot zobozdravnik?
Saj že.
- Ja, kaj pa glasba?
Skušam oboje kombinirati, kolikor je to pač mogoče. Ko imam prosto, skušam čas posvetiti glasbi. In včasih si vzamem nekaj dni prosto, da lahko v Sloveniji.
- Kako pogosto pa si tukaj in zakaj?
Haha, to je prvič in samo za deset dni, tako da ne vem…In zakaj? Zato ker imata Kristijan in Lojze super projekt in sem imel srečo, da sem bil povabljen k sodelovanju.
- Ok, kdo je tvoj najljubši pianist?
Aha, mislim da najboljši je (?)….včasih tudi Bob Powell…, najljubši so pa Ahmad Jamall, Gonzalo Rubalcaba…
- Ok, imaš kakšno sporočilo za slovensko publiko?
Koliko je stara publika…med 20 in 30?
- Med 20 in 50…
Pridite na koncert, 29. spetembra in 30. septembra. Velik uspeh!
- O, poglej te svetleče zobe!”

Katja Lenart