Kaj bo z našimi filmi?
28. september 2008 ob 17:59 | Katja Lenart |Iz Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) smo v petek dobili tole sporočilo, pod katerega se je podpisal predsednik DSFU Igor Koršič:
“Izjava DSFU v zvezi z FSF 2008 in z Badjurovo nagrado:
Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev se odreka vsake odgovornosti v zvezi z podeljevanjem Badjurove nagrade in z organizacijo letošnjega nacionalnega filmskega festivala. Kot je splošno znano, si je država prisvojila tako Filmski sklad, Badjurovo nagrado kot Festival slovenskega filma in z vsem tem protizakonito, samovoljno in avtokratsko upravlja. Država si je prisvojila tudi del društvenih sredstev zasluženih z izvršenimi akcijami leta 2006 in tako društvo, (katerega predsednik, člani izvršnega odbora in ostalih organov delujejo povsem volontersko, v nasprotju s tistimi, ki so za svoje neopravljeno delo spodobno plačani in ki pravne usluge ter sodne stroške plačujejo z denarjem, namenjenim filmu), pahnila v finančni zlom. Vpričo vseprisotne državne hipokrizije ni čudno, da nas ob tem taista država poziva naj predlagamo kandidate za komisijo naše Badjurove nagrade, kandidate za nagrado in da dejavno sodelujemo na festivalu. Ne pride v poštev! Sedanji način delovanja kinematografije (in države) ni v skladu z demokratičnimi načeli in z evropsko civilizacijsko tradicijo in je za nas načelno nesprejemljiv. S filmskim skladom bomo ponovno začeli sodelovati takoj, ko ga bo država in z njo politika izpustila is svojim krempljev in bo postal to, kar je bil njegov prvotni namen: Strokovni center slovenske kinematografije, namenjen ustvarjanju pogojev za transparentno in učinkovito delovanje vseh njenih delov. “
In zgornji izjavi je nato sledilo še tole sporočilo:
“Spoštovani člani,
kljub neverjetnim govoricam, ki jih začuda še vedno širijo dobro plačani funkcionarji in njihovi podrepniki, DSFU še vedno deluje.
Res je sicer, da so razemere, v katerih delujemo - zahvaljujoč tem istim ljudem - neverjetne: nimamo elektrike in ne telefonov in interneta in jasno že dolgo smo brez tajnice, ki ji za opravljeno delo dolgujemo precejšno vsoto. Naš transakcijski račun je blokiran zaradi dolga za sodne stroške za leta 2007 izgubljeno desetletno tožbo za Viba film.
Kot ste opazili, smo se kljub temu sproti odzivali na vse, kar je zadevalo domačo kinematografijo. Nadvse aktivno smo sodelovali na posvetih strank o kinemtografiji pred volitvami in naša stališča so zapisana v programih strank. Mnoge naše nastope si lahko ogledate na Vest.si. Izvajamo tudi razpis za štipnedije iz knjižničnega nadomestila, izbrali smo kandidata za oscarja itd. Ustrezno smo se odzivali na smrti naših kolegov, pogosto z zasebno založenim denarjem.
Imeli smo ugledne goste na posvetih o svobodi govora in umetniškega izražanja. Tega se, dragi člani, žal niste udeležili, četudi nas je s svojo prisotnostjo počastil predsendik Eurimagesa, evropski poslanec, nekdanji minister za kulturo in za pravosodje Francije Jacques Toubon. Tudi sicer smo prisotni mednarodno, denimo kot partnerji v evropskem projektu onlinefilm.org, ki ga podpira program Media in z nastopi na raznih uglednih evropskih forumih.
S Festivalom SFS ne sodelujemo, ker smo za sodelovanje postavili pogoj, da se nam vrne ukradena Badjurova nagrada in da lahko sodelujemo le transparentno, kot enakovredni partnerji, na podlagi pogodb o natančno dogovorjenih in določenih akcijah, to je nalogah, ki smo jih pripravljeni izvesti za FSF. Na tako zahtevo po vrnitvi nekih standardov iz preteklih časov, se trenutni direktor festivala ni odzval, oziramo je dajal, da so to stvari med nami in skladom, v katere se on ne bo vpletal.
Zdaj imamo, kot pravijo, “nacionalni” festival. Ker direktor pojasnjuje, da zato, ker je “nacionalni” ne bo tujih novinarjev (sic!), nas pravzaprav zanima komu in čemu je namenjen tak festival? Nam gotovo ni. Kdo torej predstavlja “nacijo”? Ali kdo je tisti, ki lahko nosi titel “nacionalni”? Sta “nacionalna” direktor in selektor festivala? Gotovo je nacionalni VD sklada in direktor direktorata za medije. Da o zagotovo nacionalnem ministru Simonitiju ne govorimo.
Seveda se nam bodo vremena zjasnila. Načrtujemo tiskovno konferenco in posvet o razmerah na področju kinematogarfije. Smo v sklepni fazi urejanja uveljavljanja koletivnih avtorskih pravic iz naslova zasebenega reproduciranja in kabelske transmisije. Ko bo to uresničeno - predvidevamo da v največ pol leta - bodo vse naše sedanje težave ostala le spomin na neko kar hudo nočno moro.
Pozivamo vse člane, ki bi radi sodelovali, pomagali, se vključili v naše delo, naj se nam oglasijo.
Lep pozdrav
Igor Koršič, predsednik
P.S. Res je, kar širijo viri iz filmskega sklada: sem diplomirani kemijski tehnik. Celo z večletno prakso s področja aktivizacijske analize težkih kovin v organskih materialih na Inštutu za tehniko izotopov v Stockholmu. Ni pa res, da nisem študiral na Sorboni, čeprav sem študij končal in doktoriral na Univerzi v Stockholmu.”
Seveda smo Koršiča povabili pred našo kamero, da sam pojasni, kaj se dogaja:
“Ta nagrada letos ni naša, ta nagrada je okupirana”.
In za konec še razmislek o trenutni in prihodnji slovenski kulturni politiki:
“Naša filmska produkcija in naši filmi so še vedno kakovostni in cenjeni v mednarodnem prostoru, naše razmere so pa nikakršne!”
Katja Lenart
29. september, 2008 ob 10:42
Ja, kar Koršič pravi, na žalost vse drži…
29. september, 2008 ob 11:15
Jaz bi posnel film : “J : The fall of the Empire”