Ko jo je spoznal, se mu ni zdelo čudno, da že dve leti sama vozi po življenjskih tirih in da v vsem tem času ni pogrešala postojanke z imenom »seks«. Celo fino se mu je zdelo, da je, kot je rekla, čakala »pravega«. On je bil seveda »pravi«, samo da si je »pravo« raje iskal med rjuhami kot s spogledovanjem. On jo je dvigoval v višave orgazma in ona, sestradana telesne topline, se je vsak konec tedna prepustila njegovemu ljubkovanju.

Kmalu sta zaživela skupaj in frekvenca ljubkovanja se je zmanjšala na vsak drugi konec tedna. Seveda, ona mora zgodaj zjutraj v službo, on pa nerad prosjači. Pa še stuširati se je treba, ura pa je že tako pozna …

Drugače sta se skoraj v vseh pogledih na življenje ujemala. Zato sta se tudi poročila. Življenje pa se je še bolj zapletlo. Najprej rizična nosečnost, potem rojstvo otroka: večkrat se je znašel na kavču v dnevni sobi. Že takrat se je s težavo osredotočal v službi. Izogibal se je odkritih pogledov na ženske in če ne bi bilo tistih petnajst minut v kopalnici zjutraj in še petnajst zvečer, bi ga gotovo razneslo. A kaj ko je potem otrokova navzočnost spremenila seks v kriminalno dejanje: da otrok slučajno ne bi česa videl, da se ne bi zbudil, da bi se žena naspala …

Družino je imel nedvomno rad. Toda ko se je znašel v bolnici zaradi težav s prostato, se je Igor resno zamislil nad življenjem. Mogoče tudi zato, ker je na bolniški postelji končno imel čas za soočenje z lastnim vsakdanom. Ravno med takim razmišljanjem in kajenjem je ob vhodu v bolnišnico videl Majo. Hlastala je za cigaretnim dimom in gledala skozi njega. Ni bila Igorjev tip: nekaj odvečnih kilogramov in strastno kajenje – to ga je zmeraj odvračalo od te vrste žensk. On pa ni bil Majin tip moškega. »Skoraj deške postave, skoraj kmet,« ga je na hitro ocenila.

Maja se je namreč imela za intelektualko. V prvi vrsti je pri moških cenila um. Pred poroko si je domišljala, da lahko pametni moški skupaj s pametno žensko premaga še tako visoke življenjske ovire. Ni je motilo, da se je njen bodoči mož zatopil v študij, ko je pisal magisterij. »Ko bo končal,« si je mislila … Toda pozneje je prišel na vrsto doktorat, za njim nadure in knjiga …, ona pa se je samo redila in dopolnjevala zbirko umetnih tičev.

Nakup seksi spodnjega perila, vroči »sms-i«, celo vdor v možev računalnik, zato da bi našla kakšno »obremenilno« gradivo, ki bi kazalo na moževe skrite želje – ni prineslo zaželenega rezultata. Čedalje bolj se ji je zdelo, da ji mož dela uslugo, ko seksa z njo. A ta misel je načenjala Majin razum. Vsakič znova, ko jo je premlevala, se je skremžila, njena cigareta pa je med tem ugasnila. Tokrat vžigalnik ni hotel vžgati. In na pomoč ji je priskočil Igor.

Dva od lastnih nagonov utrujena človeka, ki postopata na stopnišču bolnice, pred leti drug drugega še opazila ne bi. Zdaj nista zdržala niti do izdane odpustnice. Kot dva zasvojenca, ki si na stranišču ljubljanskega kliničnega centra poiščeta skriti kotiček za brizg droge, tako sta bila Igor in Maja droga drug drugemu. »Preveč je lepo, da bi bilo res,« je pomislila Maja, še preden ji je vest stisnila drobovje.

Ko je mož Majo pobral v bolnici in še preden sta se vrnila v rutino domačih opravil, je Majo stisnil k sebi: »Kar koli boš počela v življenju, pomembno je, da si srečna. Ker te imam rad, bom srečen, samo če boš srečna ti.«

Preveč dobro je poznal ženo, da bi lahko pred njim skrila prevaro. Je sploh hotela prikriti avanturo? Tak obrat pa jo je vrgel s tira: spiš lahko s komer koli, samo da si srečna in prideš nazaj domov. Mogoče si je želela, da bi kričal nanjo in jo obtoževal? Ona pa bi ga nadrla nazaj in potem bi po silovitem prepiranju seksala do onemoglosti? A to gotovo ni bila scena iz njunega zakona. Prepir nikoli ni bil predigra, prej obratno – vozovnica v seksualno puščavo.

Ko se je naslednjič dobila z Igorjem, je s telesom sicer čutila ljubimca, toda v glavi se je vrtela slika njenega moža. Bi bilo lažje in bolj razburljivo, če bi ga le varala? Izza priprtih trepalnic so ji uhajale solze in Igor, prestrašen zaradi ljubimkinega grlenega joka, je skoraj padel s hotelske postelje. »Si mislil, da bo tako?« ga je vprašala, ko je nehala hlipati. »Da jo boš imel rad, hkrati pa skrivaj fukal drugo?« Igor si je z rjuho obrisal slane kapljice s čela in trebuha: »Jebiga, tudi jemo eni več, drugi manj – kaj šele, ko gre za seksualni apetit. Pred leti sva spregledala očitne znake neskladnosti. Zdaj plačujeva za lastno neumnost.« Dvignila je obrvi: »Tudi če bi vedela, kako bo, ničesar ne bi mogla narediti. Pomenil mi je in pomeni mi več kot seks.« »Aha,« je zmajal z glavo Igor, »kaj potem delaš tu z mano?«

Agata P.