Štiri poroke in pogreb
12. september 2008 ob 9:18 | Igor Ž. Žagar |Le zakaj nacionalna televizija in komercialni POP TV predvolilna soočanja, tako rekoč po pravilu, organizirata na isti dan in ob isti uri? Kako naj zaveden državljan, ki, če ga že volitve morda ne zanimajo preveč, sledi bliskovitemu spreminjanju uradnih in poluradnih mnenj ob orožarski blamaži, ki sta jo oba medija lansirala kot prvovrstno predvolilno temo?
Prvi odgovor, ki nam verjetno pade na pamet, je seveda, da tekmujeta za gledalce. Ampak, ali se predvolilna prestopicavanja in kriljenje z rokami v studiu res lahko kosajo z mehiškimi žajfnicami? Da se človek z veliko kanto sladoleda poči pred TV in, prisesan na zaslon, toči solze po čokoladni glazuri? Komajda. Bolj verjetno je, zlasti če človek gleda nacionalko, da se s sladoledom baše iz čistega dolgčasa in obupa, zato da bi prekril postan okus, ki ga v ustih pustijo vedno iste pojave, ki jih politične stranke pošiljajo na televizijska (pa tudi radijska) soočanja. Kaj v Državnem zboru ni 90 sedežev? Če človek v teh predvolilnih dneh gleda televizijo, bi sklepal, da jih ni več kot 10.
Ampak, bolj verjeten je drugi odgovor. Televizijci so zviti (še posebej tisti na komercialkah). Soočenja potekajo na isti dan in ob isti uri zato, da se zadosti nuji »nacionalnega interesa«, preostanek časa pa se porabi koristneje! Recimo, za mehiške žajfnice. Kaj hočem reči? Če bi soočanja ne bila na isti dan in ob isti uri, bi zdolgočaseni gledalec predvolilnega prerivanja lahko preklopil na kak drug program, kjer pripravljajo račje prsi s pomarančo, ali, na primer, že šestič ponavljajo televizijski Dnevnik iz leta 1990 - in televizija bi bila na izgubi. Spet drugič pa druga. Tako da ni dvoma, televiziji delujeta usklajeno, pa naj to vesta ali ne.
Je pa POP TV pri tem zvijačnejši. In tako nam je včeraj pripravil spopad dvojic, skoraj debatno soočenje, kjer stališč enega ne preglasi vpitje drugih, kjer ima vsak sodelujoči dovolj časa, da jasno predstavi svoje mnenje, (če ga seveda ima) in kjer vsakdo lahko pokaže, kako spreten in prepričljiv je pri predstavljanju svojih stališč, kakor tudi pri demontaži nasprotnikovih (na TVS so medtem stregli s pogrebno izmenjavo mnenj o stokrat prežvečenih temah). Na koncu štirih soočenj nam je POP TV postregla z odstotki prepričljivosti pri posamezni dvojici (na bojda reprezentativnem vzorcu), in te bi rad malce pokomentiral.
Torej, po sodbi ljudstva je Vajgl (Zares) Rupla (SDS) premagal kar z dobrimi šestdesetimi odstotki, proti nekaj več kot tridesetim. Osebno mislim, da Rupel v nastopu niti ni bil tako katastrofalno slab ali pa Vajgl toliko boljši, šlo je bolj za splet drugih okoliščin. Najprej, Rupel je zunanji minister Republike Slovenije že več kot deset let (z nekaj presledki). To je lahko prednost (pokaže lahko na tisto, kar je bilo v tem času narejeno), pa tudi slabost (zelo lahko je pokazati na stvari, ki bi v tem času lahko bile narejene, pa niso bile ali pa so bile – seveda po mnenju »izzivalca« - narejene napak). Pravzaprav je prednost IN slabost, saj aktualni minister lahko pokaže »uspehe« svojega dela, nasprotnik pa jih lahko vedno vsaj problematizira kot (potencialne) »neuspehe« (ali vsaj ne dovolj velike uspehe).
Po drugi strani je nekdo, ki v aktualnem mandatu ni zasedal funkcije ministra, se pa za to mesto poteguje, v neprimerno lažjem - pa tudi težjem položaju. Lažjem zato, ker mu ni potrebno braniti svojega ministrskega dela, saj ga še ni opravil, pa spet težji zato, ker mora prepričati, da bo/bi svoje delo na konkretnem področju opravil bolje kot aktualni minister (četudi za njim ne stoji že opravljeno delo, na katerega bi se lahko skliceval). Pa tudi v tem (navidezno) težjem položaju je izzivalec še vedno v lažjem položaju, saj je pretekle dogodke lahko oceniti, ker so se pač že zgodili, prihodnjih pa ne, saj se še niso in se morda tudi nikoli ne bodo.
In v tej vlogi se je Vajgl dobro znašel. Kar pa niti ni poseben uspeh: v takšni vlogi se je težko ne znajti, razen če res nimaš dveh levih rok. Preizkušeno najboljša taktika v takšnem položaju (če ne verjamete, jo preizkusite sami) je »podtikanje vprašanj«. Ali morda še bolje, »najedanje z vprašanji«. Kar ne pomeni, da nasprotnika z vprašanji zasipaš (kar pri publiki lahko prinese negativne točke), ampak ga pustiš, da pove svoje, potem pa vprašaš: »Kaj pa …?«, »Zakaj pa ne …«?, »Kako pa pojasnjujete …«? »Naštejte mi …!« (in s tem pri publiki ustvariš vtis strpnosti in vljudnosti). To je prav (t)ista taktika, ki jo v tovrstnih javnih soočenjih s pridom (in uspehom) uporablja tudi Janez Janša, četudi se ne nahaja v položaju izzivalca, ampak branilca. Z drugimi besedami, to je taktika, ki je VEDNO uspešna (kar je vedel že Aristotel, če naj se skličem na kako relevantno avtoriteto). In če je kaj zaznamovalo dosedanja predvolilna soočanja, je bila to prav potrditev uspešnosti te taktike (vsaj z retoričnega stališča). To je taktika, ki vam, ob minimalnem naporu, omogoča, da ostanete mirni in zbrani, sogovornika pa pripravite do besnila. No, pobesnel Rupel ravno ni, je pa zaripnil, povzdigoval glas in mahal z rokami, kar publika kaj lahko prebere kot nezmožnost obvladovanja. Samega sebe, svojega položaja in svojih dolžnosti. Toliko bolj, če izzivalec ostane miren in zbran, pa četudi pri pojasnjevanju svojih stališč ni bistveno koherentnejši ali izvirnejši.
Duel med Katarino Kresal (LDS) in Zmagom Jelinčičem (SNS) predvsem ni bil enakovreden in »uravnotežen«. Pri tem ne želim reči, da predsednica LDS Jelinčiču ni dorasla, poudariti želim, da mu preprosto ne more biti enakovreden partner. Jelinčič je v politiki 17 let, Kresalova 16 let manj, manjka ji političnih izkušenj in vednosti o politiki (konkretnih dogodkih) v teh zadnjih 16 letih. Iz včerajšnjega duela, ki to ni bil, je bilo to (spet) več kot očitno, očitno pa je bilo tudi, da še ni razvila ustreznih obrambnih mehanizmov, ki bi učinkovito paralizirali spretnega govorca, kakršen je Jelinčič. Na primer tisti mehanizem, ki sem ga opisal v dvoboju Vajgl-Rupel. Kresalova je tako (spet) ostala bodisi pri generalijah, ki smo jih od nje že slišali v kaki drugi različici ali pa je Jelinčiča preprosto »preslišala«. Kar niti ni slabo, če znaš potem udariti nazaj. KK pa še ne zna ali pa ne zmore. Je pa vprašanje, ali je LDS res le Katarina Kresal? Ali LDS res nima nikogar, ki bi se bolj kompetentno pomeril z Zmagom Jelinčičem? Ali pa LDS morda res dobesedno stavi na njeno »nedolžnost«, na to, da v preteklih mandatih »ni bila zraven« in ji v tovrstnih oddajah ni mogoče postavljati neprijetnih vprašanj? Ker nanje res ne ve odgovora? Do neke mere taktika očitno deluje, saj se je je Jelinčič včeraj lotil v rokavicah. Pravzaprav se je niti lotil ni, ampak je z njo – glede na svoje siceršnje standarde - prizanesljivo kramljal. Je pa vprašanje, če je Katarino Kresal iz prizanesljivosti pripravljen kdo tudi voliti.
V tretjem spopadu je proti dvema moškima suvereno zmagala Barbara Žgajner Tavš (Lipa). Tudi, če že ne predvsem, zaradi večletne in raznolike prakse v Državnem zboru. Gospoda iz DESuS in NSi sta ji bila pri tem v veliko pomoč: gospod Mišić s svojo neartikuliranostjo, ki je včasih zapadla v klovnovstvo (vsaj tako ga je publika očitno razumela), gospod Horvat pa s svojim seksističnim pokroviteljstvom (»No, Barbara, dajte no …«) in arogantno surovostjo (»Saj ste že dovolj govorili …«). In publika mu je na koncu podelila borih 14%. Glavno, da bo NSi podporni steber naslednje koalicije, kot nam je zatrdil.
Da publika (volivci?) zna ceniti vljudnost in prijaznost je pokazal zadnji nastop. Patrick Vlačič (SD) in Radovan Žerjav (SLS), tiha in umirjena, o več stvareh sta se celo strinjala, sta si točke tako rekoč razdelila na pol. O čemer ni več mogoče prav dosti reči…
Nauk: če v retoričnih spretnostih (še) nisi ravno doma, se splača biti miren in uglajen. Brcanje za vsako ceno ni priljubljeno.
Igor Ž. Žagar
12. september, 2008 ob 9:49
Vajgl je rupla dobro obdelal kar pa ZARES ni težko. Je pač velika in okorna tarča, tale konvertit.” Like shooting fish in a barrel ” pravijo ruplovi gospodarji.
12. september, 2008 ob 10:06
En velik poklon pred vsemi, ki na soočenjih zastopajo SD. Prezentirajo strpnost, konstruktivnost in nasploh tisto, kar nas bo moglo v prihodnje odlikovati če se želimo pridružit najbolj razvitim državam.
Žalostno pa je, da ljudje tega še niso dojeli, še vedno največ točk poberejo tisti ki grozijo, napadejo, lažejo.
12. september, 2008 ob 10:33
Meni se je pa KK zdela čisto ok v spopadu z Zmagecem. Ker se on skozi vrača v zgodovino…..In je znala pokazati kremplje…..Tretji duo je bil bz, zadnjega pa lohk preskočiš, ker sta se skoraj v vsem strinjala. Rupsi naj pa ne predstavlja te države sploh več….
12. september, 2008 ob 11:14
Rupel je dosedaj opravil veliko delo. Edino kar je, levičarskim lizunom je stopil na žulj
Vajgla pa nebi spustil niti na pogajanja z mravljami, da naj zapustijo moj vikend.
12. september, 2008 ob 11:24
južnoštajerski pero ne pozabi, da je bil Rupel dolga leta levičar in po tvojem je tudi on levičarski lizun
12. september, 2008 ob 11:25
@Južnoštajerski pero v mariboru: “Rupel…”
Aha, vaša reakcija na jutranjo kavo, predpostavljam!
12. september, 2008 ob 11:25
:) pero, bravo :)
a rupel je stopil lizunom prste? :)
rupel sam je definicija lizuna - levega in desnega. boljšega lizuna od njega pač slovenija ne premore.
12. september, 2008 ob 11:26
Vi analfabeti ne razumete niti ene same note, kaj šele celotne diplomatske simfonije dr.Rupla.
12. september, 2008 ob 11:48
Diplomacija ni krompir to bi Vajgel tudi lahko vedel. Skratka 4 leta ruplu še dam da dokonča začeto delo. Gostilniško debato zunanje politike pa prepuščam
12. september, 2008 ob 12:12
Bobek, super si tole povedal!
O Ruplovem volovskem pogledu ob Vajglovih lakoničnih ugotovitvah o žaljenju predsednikov države pišem na drugem koncu,
Zanimalo pa bi me, g. Žagar, ali niste tudi vi morda malce trpeli ob povsem nespretnem vodenju pogovora med Krersalovo in Jelinčičem, ki ga je -že drugič v soočenjih - demonstrirala ista novinarka. Mnogo je odvisno od dobrih voditeljev soočanj, in če je bilo v prvi zgodbi (Rupel:Vajgl) od voditeljice modro, da se ni vmešavala in je lezgolj usmerila pogovor h koncu, je njeno kolegico, tako kot že mnoge druge novinarke, speljal po svoje jelinčičev, meni sicer povsem tuj, šarm. Spet je lahko zvozil po svoje mimo malce nadležnih vprašanj, ne da bi novinarka na njih vztrajala: če je pripeljala Kresalovo do tega, da je do pičice natančno povedala, koliko ima premoženja, bi morala to dobiti tudi od nasprotnika,; ocena od 3,5 do 5 milijonov je preveč ohlapna. Lahko bi ga vprašala, za koliko se je povečalo njegovo premoženje, odkar se ukvarja s politiko, saj je znano, da je moral “firmo” ob vstopu v parlament zapreti. vsaj uradno naj bi tako bilo. Zanimivo bi bilo slišati, koliko vrli parlamentarec zasluži s svojimi številnimi potmi po belem svetu, ali mu je denimo uspelo Azerbejdžancem prodati neko zbirko denarja, ki jo je ponujal ob njihovem obisku v Sloveniji, kakšna darila običajno dobiva, ko takole kot parlamentarec potuje naokoli - vemo, da ne igra tenisa ali fusbala, da bi se družil s kolegi parlametarci po športni plati. IN:i če je (zopet) kresalovi dovolila, da ponovi znano in že slišano frazo, da se je bolje v politko pripeljati z dobrim avtom kot obratno, bi morala Jelinčiča seveda vprašati, s kakšnim avtom se je on pred 17 leti pripeljal v politiko (mislim, da je bil ami), kdaj je kupil hišo, jo povečal in prizidal. Ob vstopu v politiko hiše na elitni lokaciji še ni imel, njegova firmica za prodajo blaževih žegnov in žavbic pa tudi ni bila nobena konkurenca kakšni Afroditi ali Krki .PO drugi plati bi novinarka lahko pričakovala, da bo na očitek, naj ne uporablja besede Cigani, izrekel svojo znano zmagovito formulo in floskulo, da ni sepratatist itd. ki jo je še ob vsaki podobni priložnosti.
Menim, da se je mlada dama že drugič v seriji Slovenija odloča zelo površno in slabo pripravila in da jo mora Pop Tv poslati nazaj v šolo.
12. september, 2008 ob 12:39
Da ne boste rekli,da samo pljuvamo!Bravo g.Igor Ž. Žagar zelo dober tekst.No vidite ,da se da tudi uravnoteženo kaj napisat in pri tem ostati pristaš kogarkoli že pač.Odlično
Drugače pa petek a ne ?Pun kurac nekih brezplačnikov v kaslcu:NOVICE,TOTAL,RAZPLET in seveda TEDNIK
g.Denis super fotke v brezplačniku RAZPLET!
12. september, 2008 ob 13:00
Khm, še o naslovu.
Niste decidirano povedali, med kom bodo poroke, ampak v tem hipu je bolj pomembno, čigav bo pogreb.
12. september, 2008 ob 14:25
angie
To se tudi jaz sprašujem, medtem ko je Lovec vseskozi “pustila igro teči” si je voditeljica dvoboja med Kresalico in Jelinčičem “lomila zobe”.
Z ignoriranjem Kresalice me je že Slak nerviral.
Jelinčič je bil porazen, ko tečen zavaljen kavč. In, če voditelji na TV ga niso sposobni utišat ko zaćne z svojim glasnim nabijanjem, zame to pač v tem primeru pomeni nesposobnost voditeljice.
12. september, 2008 ob 14:33
No ja, Vajgl se je spustil na zelo nizek nivo, s tem popolnoma presenetil Rupla in ga čisto povozil. Oba sta zgledala kot dva majhna otroka, ki se prepirata kdo ima daljšga. Popolnoma nesprejemljivo obnašanje za politike, ki so ali želijo biti zunanji ministri. Kar smo videli, bi morali predavati v šolah na temo kako se diplomati ne obnašajo.
12. september, 2008 ob 14:36
Odličen Žagarjev komentar si res ne zasluži večine gornjih “komentarjev”…
12. september, 2008 ob 15:12
Vsake oči imajo svojega malarja.
12. september, 2008 ob 15:25
Ali mogoče ve kdo, kje se bi dalo videti soočenje parlamentarnih kandidatov v Domžalah
12. september, 2008 ob 16:25
Žagar
Ta stari sivi kvazi diplomat Vajgl je bi v letih 1989 in 1990 dvakrat proti slovenski
samostojnosti - dva članka v Delu! Tam se je postavil za JUGO.
Sedaj pa bi ta Jugoizmeček, ki po moji oceni intelektualno sploh ni dorasel Ruplu
rad bil zunanji minister Slovenije! Halo ? A ni to butasto!
TO JE STAR JUGOSLOVANAR z BEOGRAJSKO ŠOLO.Zadnji je prišel iz Beograda, pa še
to težko.
12. september, 2008 ob 20:02
Ž.Ž.: “Brcanje za vsako ceno ni priljubljeno.”
V primeru soočenja Rupel : Vajgl je bilo nagrajeno prav Vajglovo brcanje. Gledal sem približno tretjino posnetka, v kateri je nesrečni Ivo nesramno prekinil skoraj vsako ministrovo misel. Zelo nediplomatsko, to moram reči. Ruplu se je poznalo, da je s parketov vajen bistveno bolj taktnih nastopov, zato je enkrat ostal celo brez besed (pri čemer je bil videti res nesrečna figura). Upam, da Zares v primeru nastopa v novi vladi ne bi zasedel zunanjepolitičnega resorja, sicer bi tuji diplomati ob takšnem ali podobnem Vajglovem nastopanju najbrž tropoma bežali s sprejemov, pogum pa bi morda uspeli ohraniti le vojaški atašeji.
12. september, 2008 ob 22:50
Pri Vlačiču (49.7%) in Žerjavu (50,3%) je bil najbolj zabaven komentar voditelja ob odstotkih: “Prepričljivejši je bil Žerjav.”
Prepričljivejši bi bil tvoj dedek kot voditelj, ljoljo!!! Pri takem procentu se reče, da sta bila izenačena in pika.
12. september, 2008 ob 22:59
Ojej, biti intelektualno dorasel Ruplu pač ni težko.
12. september, 2008 ob 23:17
Mene pa g. Žagra resnično zanima kje in kako ste vi ugotovili, da so volilna soočenja na Pop TV in RTV SLO na isti dan ob istem času???
13. september, 2008 ob 1:59
Si kaj pogrešal Pečeta, ali pa ti je bila dvojčica Žgajner Tavš dobro nadomestilo?
Peče je bil na nacionalki: www.rtvslo.si/media.php?id=19595918
13. september, 2008 ob 7:25
TUREK
A PO TEM JE ISTO,ČE “BOLT” PRITEČE 100 M V 9,80 S NAŠ MATIC
PA V 10,30 S? TOREJ STA BILA IZENAČENA!
EJ TI “TUREK”, ZA VAS JE VSE ENAKO!
13. september, 2008 ob 9:36
Po moje:
- Vajgl je zmagal nad Ruplom (enostavno je naravno bolj inteligenten in prizemljen, Rupel nikoli ne bi mogel zmagati Vajgla. Vajgla bi destabiliziral mogoče edino Janša, s kakšnimi ultra nizkimi očitki, drugače ga v Sloveniji skoraj ni, ki bi sesul Vajgla.)
- Kresalova je premagala Jelinčiča (vrhunec je bil, ko je Jelinčič izbuljil oči in ko mu je padla vilica dol, ko mu je Kresalova rekla, da bo sigurno dobil nagrado od JJja, ker se je v prejšnji oddaji tako metal in prestregal metke, ki so leteli na Janšo. Pe še ene dve taki podobni sta bili. Jelinćić je zgubil, recimo odosegel 30%)
- V trojici je zmagal Mišič, daleč najbolj obvlada področje, on bi moral biti minister za delo. Bil bi zadetek v črno. Tavševa je tudi na splošno požrtvovalno dobra. Tretji model ja za v sekret.
- Vlaćić - Žerjal, Vlačič je govoril bolj na pamet vendar dobro, Žerjal iz prakse, ker ve iz prve roke. Oba normalna in sposobna in pridna človeka, Žerjal posebej. Izenačeno.
13. september, 2008 ob 10:04
Žerjav o prometu nima pojma, saj se mu ne sanja niti prometna abeceda.
Koliko časa porabi tovorni vlak od Kopra do Ljubljane?
Žerjav ni imel pojma. In tak amaterček naj upravlja z vsem prometom v državi.
Rabimo genija, da reši državo pred kolapsom. Žerjav je res kar simpatičen, ampak je daleč od tega, da bi bil prometni genij.