Po objavi oddaje Resnica o Patriji finske nacionalne televizije YLE, so se začele razprave o vlogi nekaterih posameznikov pri snovanju te oddaje. Tudi med izredno sejo državnega zbora o nakupu osemkolesnih oklepnikov in dan pred tem na odboru za obrambo je veliko očitkov letelo na novinarja Blaža Zgago, ki je bil nekakšen vodič finskemu novinarju Magnusu Berglundu — avtorju oddaje — po Sloveniji.

Poslanec Slovenske demokratske stranke Robert Hrovat je celo dejal, da je po tej oddaji spremenil mnenje o slovenskih novinarjih — z izjemo Zgage — ki da so pravzaprav dobri, saj za razliko od finskega kolega ne počnejo takšnih stvari. Torej predsednika vlade ne obtožujejo vpletenosti v koruptivne posle.

Njegov strankarski kolega Zvonko Černač pa denimo ni pozabil spomniti na dejstvo, da je bil prav Blaž Zgaga med pobudniki novinarske peticije proti pritiskom in cenzuri, ki da je v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji blatila Slovenijo.

Debate o blatenju domovine, o novinarski (ne)odgovornosti, zavajanju tujih novinarjev, izvažanju laži, domovinski drži pred volitvami ne pojenjajo. Ilkka Ahtiainen, novinar finskega Helsingin Sanomata, in Borut Peterlin, fotoreporter in pobudnik Facebook skupine v podporo Magnusu Berglundu, sta zato odgovorila na nekaj s tem povezanih vprašanj.

Borut Peterlin:

Borut Peterlin: “Njegova naloga je pravzaprav, da se zelo dobro informira, da že vse ve vnaprej …”

Ilkka Ahtiainen, ki se je v Ljubljani pogovarjal s predsednikom vlade Janezom Janšo:

Kako je z delom novinarja na tujem?

Nekaj klicev sem opravil že pred prihodom, tako da sem dobil kontakte nekaterih ljudi, s katerimi sem se kasneje srečal in se z njimi pogovoril.

To je to?

No, v tem dnevu in pol, kolikor časa sem se mudil v Sloveniji, sem bil deležen veliko pomoči s strani kolegov. Slovenski kolega mi je dejal, da še vedno verjame v skupne novinarske vrednote, s čimer se strinjam.

Kako pa je z zaupanjem pri novinarju, ki dela na tujem?

Seveda moraš tudi tukaj skrbno poslušati stvari, ki ti jih povedo. Veljajo pač nekateri novinarski standardi, zato moraš stvari ovrednotiti sam. Kar pa ne pomeni, da bi bil pretirano sumničav do stvari, ki mi jih povedo novinarski kolegi. Moraš biti pa vedno previden s svojimi viri.

Kaj pa menite o dogajanju v zvezi s Patrijami?

V dobro finskega novinarstva upam, da imajo kolegi z MOT-a dovolj dokazov, da bi zadeva vzdržala na sodišču.

Je možno narediti zgodbo brez razkritja virov ali ključnih dokumentov?

Sam ne bi naredil takšne oddaje brez predstavljenih trdnih dokazov. A novinar mora tudi varovati svoje vire. Predpostavimo, da je v tem primeru vir policija. Prepričan sem, da novinar ne želi razkriti, da mu je dokumente posredovala policija.

Če bi se nekaj podobnega zgodilo na Finskem, kakšna bi bila reakcija politikov in novinarjev?

V splošnem bi dejal, da je politična klima nekoliko bolj umirjena. A če bi prišlo do takšnega primera, bi skušal zgodbo raziskati vsak medij.

Pa bi novinarji in politiki skušali družno ubraniti ugled Finske?

Menim, da ne. Dandanašnji Finsko poznamo kot državo, kjer je malo korupcije. In to je vrednota, ki bi si jo želeli ohraniti tako politiki kot novinarji.

Nejc Jemec