Nova vrata
4. september 2008 ob 21:08 | Urh Maček |Natečajne rešitve za mednarodni arhitekturni natečaj za poslovni objekt Severna mestna vrata - Bavarski dvor - vzhodna stran, ki ga je izvedel Immorent Ljubljana v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor, so od danes zvečer na ogled v Mestni hiši v Ljubljani. Na natečaju je zmagal arhitekt Boris Podrecca.
V okviru projekta Bavarski dvor - Severna vrata - vzhodna stran bodo na Pražakovi 1 v središču Ljubljane zgradili poslovno stolpnico. Natečajna rešitev Podrecce predvideva stavbo, sestavljeno iz vodoravnega troetažnega podstavka in enovitega vertikalnega stolpa.
Podstavek poligonalnega tlorisa je oblikovan v obliki kvadra iz stekla, ki leži na eliptičnem valju tako, da lebdi nad prostim pritličjem. Stavba bo visoka 72 metrov, kar pomeni 21 nadzemnih nadstropij. Poslovni prostori v stavbi bodo obsegali 16.000 kvadratnih metrov. Investitor ocenjuje vrednost projekta na 25 do 30 milijonov evrov.
Avtor izbrane rešitve:
Janez Koželj nam je predstavil izbran projekt:
Župan Zoran janković o rokih do katerih bo morala stolpnica stati:
Urh Maček
4. september, 2008 ob 23:37
Kaj naj bi se dogajalo s Hotelom Slon?
4. september, 2008 ob 23:46
Vsecno! Bomo videli….
5. september, 2008 ob 10:32
Prenizko!
5. september, 2008 ob 11:57
Všečno je lahko samo takemu, ki v tej grdobiji vidi svojo jahtico parkirano nekje na Jadranu.
In ti starejši moški sistematično uničujejo mesto, ki ga nikoli niso ljubili.
G. Janković si je skupaj z g. Zidarjem že zgradil spomenik - Barjansko cesto. Skupaj sta jo odprla lanskega decembra in skupaj sta preslišala vse pozive za naravno Gradaščico, za dišeč Trnovski park, za mirne kotičke, za ljubljanski tramvaj.
Drage Ljubljančanke in dragi Ljubljančani, tole vse ste si trdno prislužili (s svojo politično lenobo) in še pride ogabe. Za vas, za vaše otroke in za vaših otrok otroke.
VRATA. NA KATERA BOSTE ZAMAN TRKALI!
5. september, 2008 ob 13:19
Če me spomin ne vara, so bili tam, kjer je zdaj Barjanska, prej zanikrni vrtički in ščavje. V enem od pristnih in neokrnjenih kotičkov čarobne Ljubljane pa lahko uživaš v okolici Cukrarne. Pa pohiti, preden ga odkrijejo turisti…
5. september, 2008 ob 14:03
Preiskovalni novinarji, pripravite se.
Če bo v gradnjo vpleten Janković, bo veliko za pisati o korupciji.
Jankovića že sedaj sumim, da bo poneveril 1 mio € , vira ne bom izdal, dokazov nimam.
5. september, 2008 ob 15:52
Kjer je zdaj štiripasovna betonska pristajalna steza, ki je iz 5-krake Ljubljane naredila 6-krako zvezdo (mokre želje kakor-strokovnega g. Koželja), je tekla Gradaščica, bile so race in druge mestne zveri. Ni pa bog angleške travce povsod zasadil, to je pa tudi res. Plečnik je načrtoval 5-metrov široko leseno brv. Park bi se dalo urediti fantastično, ampak ne, mi si moramo okolico posrat, zbetonirat, povozit.
Mimo Cukrarne me pelje pot vsak dan, tako da sem spregledal tvojo zlokobnost :)
In kako lepo je g. Janković uredil vrtičke ob Žalah! Prav neverjetno, kak lep park pod električnimi vodi! Zraven še jaguarčki in krizanteme. Da ne govorimo o načrtih za betonizacijo Špice in o podlosti poskusov spodkopavanja tržnice. Kaj pa Draveljske stolpnice, je tam še kaj hrupa domačinov? Na Draveljsko močvirje postavljati stolpnice… mmmm… mamljivo!
Edina zadeva, ki jo je g. Janković res dobro uredil, je enosmerna cesta mimo Bachusa, najljubšega božanstva njegovega sina.
Sicer pa imate Ljubljančani in Ljubljančanke natančno take pokvarjenjake, kot si jih zaslužite. Gliha vkup štriha.
Še tale - v Berlinu so pred kratkim odkrili neke rimske ostaline. Konc gradnje, turistična znamenitost in gremo dalje. Pri nas odkrijejo 350 grobov, ki so med drugim nanizani vse od Dunajske do Navja, pa se nam sprdne, razpadla trupelca bodo zgnila ali izginila, saj itak nič ni vredno, kajne… in potem se bo nasproti tem Oslovskim vratom gradil še en železniški monstrum… vidite otroci, nekoč se je od tu še dobro videl Rožnik… vsakič, ko si pogledal tja, si videl gozd in si videl, da je narava blizu…
Pa zadrževalna jezera na Savi, pa železniški predori pod Ljubljano…
Ni kaj… fantastično! Res, če ne bi živel zdaj, ne bi vedel, kaj vse lahko moderni človeški um zamisli!
Kako sodobno! Kako moderno! Kako napredno!!!!
5. september, 2008 ob 16:27
BBabič, ne seri, Gradaščica še teče in tudi race pridejo. Glede na odzivnosti pristojnih služb, bo kmalu tudi vse zaraščeno okoli betonskega korita rečice, ki je zbetonirano že cca 50 let. Živimo v mestu in če bi bil na koleziji doma, bi verjetno tudi sam objokaval kotičke tam dol. Tako se pa ob elegantnem izhodu iz mesta lahko samo pridružim pri gnevu zaradi neurejanja parka pod mostom in površin na žalah. Ali ni v ljubljani fakulteta za krajinsko arhitekturo?
5. september, 2008 ob 16:34
Robert, pejd doma. Race v tistem koritu nimajo več kaj početi, ne smeši se. In ker slučajno ne živiš kje v bližini, se ti frtajčka. No, taki ste pravi Zokijevci.
In tvoja elegantna vožnja iz mesta je z nekega drugega zornega kota navadna ogaba. Ampak… kaj bi o tem, boš moral še razmišljat začet, ne sam brumm, brumm po gasu.
5. september, 2008 ob 18:56
@Blaž Babič
Ideja o mostu čez Gradaščico je stara 20 let, gradbena dela so se začela že v prejšnjem mandatu, v tem pa so se zaključila. Napadi izključno na sedanejega župana, jemljejo kredibilnost tvojim besedam, sploh ker si mosta ni zmislil on.
Sploh pa so, na žalost nas vseh, civilne iniciative postale sredstvo uresničevanja povsem partikularnih interesov in odskočna deska za v politiko. Glede na to na kakšne dribce ste se oprli (kljub nekaterim argumentom) se nas mnogo ni strinjalo in nas ni podpisalo. Ste pa zaradi politične zaslombe postali precej bolj slišani, kot bi bili sicer. Tistih, ki nam situacija ustreza je številčno mnogo mnogo več, a imamo druge stvari v lajfu za počet, da bi se bodli z vami. Le kje si bil 10 let pred tem Čika Babič da bi protestiral? In sploh ne bom presenečen, če bom na smetnjaku med trnovskimi bloki namesto Jarca, čez dve leti ugledal tvoje ime. Na taisti listi seveda.
5. september, 2008 ob 19:02
@Babič
Še to, ker verjetno stanuješ kje v bližini mosta, saj si drugače ne morem predstavljati tvoje ihte. Moral si opaziti, da se v okolici mosta ne zbirajo več narkomani, kot so se pred tem, neposredno pod koncem Slovenske ceste. Pa še: mene je zelo motilo neurejeno gradbišče, ki je več let kazilo podobo soseske. Prav svinjsko je zgledalo z vseh strani! Ampak tega ti seveda za nobeno ceno ne boš priznal. Niti nisi sposoben verjetno.
5. september, 2008 ob 19:16
ulala, tole je pa bilo… :)
No, da se vsi skupaj malo informiramo o Trnovskem parku, tu je nekaj daljšega branja:
Povzetek poročila o projektu podaljška Barjanske ceste
Reg Harman
BA FCILT FIHT FRSA MRTPI
Projekt podaljška Barjanske ceste je nastal pred več kot 15 leti zaradi dopolnitve radialne povezave v mestno središče. Omejene napovedi prometa in njegovih učinkov so bile opravljene leta 1997, ni pa bilo opravljene presoje vplivov na okolje v smislu zahtev EU. Projekt se namerava dokončati brez javne razprave.
Cesta pelje preko Trnovskega parka, zelenega območja, katerega bo večidel uničila. Napovedi kažejo, da bo cesta akumulirala veliko več prometa, kar bo povečalo hrup in onesnaževanje zraka in neposredno prizadelo osnovno šolo ter druge zgradbe ob njej. Promet se bo povečal na predmestnih cestah, poleg glavne radialne ceste, kar bo prispevalo k dodatnemu onesnaževanju in drugim motečim pojavom v Trnovem, kar bo prebivalcem povzročalo neprijetnosti. Projekt bo uničil mir Trnovega, četrti, katere podeželsko tišino hvalijo turistični vodiči in ki je tesno povezana z arhitektom Plečnikom. To bo hkrati slabilo mestno kulturno dediščino in turistične prihodke.
Projekt je del županove kratkoročne strategije, ki ima namen dokončati notranji cestni obroč in poskrbeti za večje število parkirnih mest v mestnem središču, vključno s stebriščem na tržnici. Avtomobilski promet se je v zadnjih letih močno povečal in Ljubljana je medtem postala glavno središče za zaposlovanje (komerciala in prosti čas) v sodobni slovenski ekonomiji. Ima 265 000 prebivalcev, a število dnevnih migrantov se ocenjuje na 130 000.
Večina poti se opravi z avtomobilom, kar povzroča resne zastoje na cestah po vsem mestu, v nekaterih primerih med dnevom tudi dolgo trajajoče. Mestni avtobusni promet, ki ima malo prednosti po cestah, zamuja in je nezanesljiv, zaradi česar ni privlačen. Kolesarjenje in tudi pešačenje je postalo neudobno in potencialno nevarno. Naraščanje zastojev zmanjšuje privlačnost in učinkovitost mesta, kar bo zaviralo ekonomsko rast in spodjedalo njegovo uspešnost v prihodnosti. Ljudem je gibanje vedno bolj oteženo in tisti, ki nimajo avtomobila, imajo težave z dostopom do ključnih lokacij (služba, šola, trgovina).
Podaljšek Barjanske ceste ne bo rešil teh težav. Enostavno bo k težavam še prispeval, saj bo povzročal še dodatni promet. Težave s prometom mesta Ljubljane zahtevajo jasne korake za zmanjšanje uporabe avtomobilov, kjer ima le-ta negativen učinek, bistveno izboljšanje javnega prevoza in boljše pogoje za kolesarje in pešce. Posebej je to nujno v mestnem središču, ki se že duši v avtomobilskem prometu.
Naslednji koraki so priporočljivi v kratkoročnem obdobju:
· Črtanje projekta barjanske ceste in uporaba zemljišča za park, kolesarsko progo in javni center.
· Črtanje predloga za dokončanje notranjega cestnega obroča in izgradnjo več garaž v mestnem središču
· Izvedba hitre študije o prometnih vzorcih, težavah in potrebah
· Začrtanje in izvedba programa za avtobusni promet, pogoje za kolesarje in pešce, ureditev parkiranja in izobrazba javnosti v zvezi s prometom.
V srednjeročnem obdobju potrebuje mesto načrt prometnih investicij za uvedbo projekta lahke železnice (tramvaj), o čemer načeloma obstaja soglasje.
Napraviti mestno središče dostopnejše, a z manj avtomobilskega prometa bo vključevalo zmanjševanje cestnega prostora, namenjenega avtomobilom. Hkrati pa bo mesto postalo učinkovitejši prostor za ekonomski razvoj s sprostitvenimi in komercialnimi aktivnostmi in privlačnejše mesto za prebivalce Ljubljane in njihove goste, za srečevanje in sprostitev. Veliko mest po Evropi, npr Freiburg, Goteborg, Lille in Barcelona, je že ugotovilo, da tak pristop k mestnemu prometu povzroča očitne koristi v smislu privlačevanja vlagateljev, izboljšanja okolja in doseganja družbene povezanosti.
Reg Harman
22 September 2007
————–
To besedilo in še dosti drugega truda je šlo mestni oblasti večkrat v vednost in ravnanje.
Kdo si pa ti in kaj si pa ti naredil?
lp
5. september, 2008 ob 20:10
Najmanj 15 let si mel torej časa da bi se zmigal, zdaj pa na antipodu aktualnemu županu srfaš ko ti ostali politikanti pihajo v hrbet.
Jaz nisem naredil nič, meni spremembe ustrezajo in jih podpiram, ker imam rad urejeno mestno okolje. Oba veva kako sramotno je bilo stanje poprej in da je sedaj bolje. Je pa res, če bi imel na izbiro ali se tam postavi velik park z nekim urbanim programom (da bi se nekaj dogajalo) bi dvakrat premislil. Nobenega, ki trdi da je bilo zadnjih 10 let bolje ne morem jemati resno, sorry.
Me pa glede na tvoj patološki odnos do Jankovića čudi, da ga še nisi obtožil sabotaže, ker v našem Mercatorju (PE Eipprova) redno zmanjkuje kruha po 18ti uri.
5. september, 2008 ob 20:25
O odnosu do g. Jankovića ne bom. Zadnje je tvoja dumišlija.
Jemlji se resno sam in uredi, resnež, meritve zraka ob osnovni šoli, ob vrtcu in ob domu starejših občanov.
Preštej avtomobile. In še enkrat preberi Harmanovo poročilo, ker zdi se, da o vsebini nisi rekel dosti konkretnega.
5. september, 2008 ob 20:45
Jaz sem se izrekel o okolju, kjer živim, to se mi zdi povsem zadosti. Kot se mi zdi zadosti to, da nas je tistih, ki nismo osebnostno frustrirani precej več in ne rabimo kvazipolitične liste, da bi se vsaj nekje pisalo o nas.
5. september, 2008 ob 21:28
No, Blaž, pa odgovori na tole: v okviru katere politične stranke trenutno dninariš?
6. september, 2008 ob 1:28
Predstavi se in odprlo se ti bo :)
6. september, 2008 ob 1:40
Veselim se razvoja Ljubljane in zaupam prof. Koželju, tako kot župan!
6. september, 2008 ob 11:47
Tudi jaz se veselim razvoja Ljubljane in ne zaupam prof. Koželju, še manj županu.
Še nekaj malega o Barjanski cesti, torej o tem, kako umetelno si slabšamo življenja. Prispevek je iz lanskega leta, ko so delavci g. Ivana Zidarja pljunili v roke in dokončali asfaltno strašilo. Mestna oblast je prejela več takih informativnih dopisov, pa so vse popolnoma ignorirali. Otvoritev v dokaj socialistični maniri je bila 6. decembra 2008 in kakovost življenja na Trnovem se zaradi te ceste ni izboljšala, nasprotno! Razlogi zakaj in kako so delno pojasnjeni v naslednjem besedilu:
CESTNI ODSEK RIHARJEVA – BARJANSKA
1. Povzetek:
1.1. Na podlagi načela preventive (ZVO-1) morajo biti mejne vrednosti emisije, standardi kakovosti okolja, pravila ravnanja in drugi varnostni ukrepi varstva okolja zasnovani, vsak poseg v okolje pa načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. Iz dokumentacije k gradbenemu dovoljenju za cestni odsek Riharjeva – Barjanska izhaja, da tovrstne meritve, ki bi predvidele vpliv izgradnje ceste na neposredno bližnje okolje in celotno Ljubljano niso bile izvedene. Poseg v okolje je namreč dopusten le, če ne predstavlja čezmerne obremenitve.
Iz same odločbe ne izhaja, da je bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje, prav tako ni bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, v postopke tudi ni bila vabljena Agencija RS za okolje, ki o posegu in izgradnji ni podala mnenja. Tudi vodnogospodarsko mnenje staro 5 let in pol ne more biti relevantno za postopek začet v letu 2007.
1. 2. Pri procesih zgorevanja goriva v avtomobilskih motorjih nastajajo odpadni plini, ki onesnažujejo zrak. V splošnem so izpušni plini poleg CO2 in vode, ki sta normalna produkta pri izgorevanju, sestavljeni še iz naslednjih plinastih snovi in trdnih delcev, ki so posledica nepopolnega zgorevanja:
.ogljikov monoksid CO,
.ogljikovodiki CH,
.benzen C6H6,
.dušikovi oksidi NOx,
.žveplov dioksid SO2,
.svinec Pb,
.lebdeči delci
Poleg teh snovi je s prometom povezan tudi nastanek ozona, ki nastaja kot sekundarni polutant.
Onesnaževanje atmosfere zaradi cestnega prometa predstavlja velik delež celotnega onesnaževanja zraka zaradi človekove dejavnosti na Zemlji. Poleg lokalnega onesnaževanja okolja imajo emisije prometa tudi pomemben vpliv na globalno onesnaževanje.
1. 3. Ocena vplivov zaradi gradnje
Ocenjujemo, da se bo onesnaženost zraka zaradi gradnje in obratovanja načrtovane ceste povečala. K onesnaževanju zraka bodo prispevale velike količine prahu zaradi voženj tovornjakov, ter velike količine škodljivih snovi zaradi asfaltiranja cestnih površin. Natančno oceniti, ali bodo mejne imisijske koncentracije za polutante, ki bodo onesnaževali zrak med gradnjo presežene, je težko. Onesnaževanje bo vplivalo moteče na prebivalstvo.
1. 4. Ocena vplivov zaradi obratovanja
Trasa je predvidena na dosedaj še neurbaniziranem območju. Po pričetku obratovanja lahko pričakujemo, da se bodo v obcestnem pasu koncentracije polutantov (ogljikovega dioksida, ogljikovodikov, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, prašnih delcev), ki so značilni za promet, povečale. Rezultati dosedanjih meritev koncentracij ob že obstoječih cestah kažejo, da koncentracije najvažnejših polutantov dosegajo in presegajo dovoljene vrednosti največkrat ob cestah s križišči ali zastoji. Gradnja cestne povezave Riharjeva –Barjanska je napačna in škodljiva na vsaj dveh ravneh:
Na mikro ravni seka cesta iz južne obvoznice naravnost čez do nedavna še zeleno področje ob igrišču osnovne šole in vrtcu ter s prometom razvrednoti zadnje veliko nepozidano zemljišče v Trnovem, ob obrežju Gradaščice, tik zraven Plečnikovega mostu z drevesi, nedaleč od Krakovske Marije, Jakopičevega vrta in Rimskega zidu, kjer je arhitekt Plečnik predvidel park, ki bi povezoval Rimski zid z obrežjem Ljubljanice. S tem brutalnim posegom se zemljišče popolnoma razvrednoti, saj postane zgolj obcestna zelenica
Na makro ravni je ta cesta v nasprotju urbanistično logiko mest, ki v svoja jedra ne privabljajo prometa s širokimi vpadnicami. V tem smislu so pred mnogimi leti tudi zgradili Tivolsko cesto, kot obvoznico okoli Slovenske, takrat Titove cesta. Po Evropi in po svetu rešujejo težave z onesnaževanjem s trajnostno prometno ureditvijo, predvsem s tramvajem. Projekt ljubljanskega tramvaja je bil že v zagonu, opravljena je bila preliminarna študija in logični korak naprej je študija izvedljivosti, s katero je moč že konkretno poiskati izvajalca. Nove ceste težav z onesnaževanjem ne rešujejo.
1. 5. Ocena dosedanje škode:
Škoda, ki jo je povzročil pesek, ki je na trasi sporne ceste ležal več kot deset let, ni bistveno poslabšal kvalitete zemlje, saj ga je delno moč odstraniti, oziroma posaditi s travo. Več škode so povzročili večmetrski nanosi peska ob Finžgarjevi, saj tam drevesa ne bodo mogla rasti.
Odstranitev treh izjemno zdravih , vsaj šestdesetletnih bukev, naravnih spomenikov ob Finžgarjevi je nedvomno velika škoda, ki jo številke ne morejo popraviti.
Most je seveda zelo spremenil podobo zemljišča, vendar ga je zaradi velike dimenzije in lege na zemljišču moč uporabiti tako kot igrišče, parkovni oder, restavracijo.
Betoniranje struge Gradaščice je napaka, saj rečico degradira na raven kanala. Taka obravnava obrežja je neestetska in nezdrava, saj ni naklonjena vodnim in obvodnim rastlinam in živalim. Gradaščica je onesnažena reka in metode razstrupljanja mestnih rek po svetu vključujejo manjše razširitve rek in naselitev rib. Na Gradaščici je taka revitalizacija izvedljiva in enostavna.
2. Opis ničelnega stanja
2. 1. To je zadnje večje nepozidano zemljišče v Trnovem, locirano med Rimskim zidom in Plečnikovim mostom z drevesi, ki prečka Gradaščico pri Trnovski cerkvi, med Arhitekturnim muzejem in glasbeno šolo, nedaleč od gotske Krakovske Marije in Plečnikovega obrežja Ljubljanice. To je prostor, ki je z vseh strani obdan s kulturnimi spomeniki, dediščino, ki je ne moremo spregledati. Na tem mestu, ob obrežju Gradaščice, je trnovski arhitekt Plečnik že leta 1932 predvidel in narisal park.
2. 2. Ljubljana je mesto, ki ima težave z onesnaženjem. Kotlinska lega mesta prispeva k slabši prezračenosti zaradi pogostejšega pojava inverzij, saj se onesnaženje zato zadržuje v kotlini dlje časa. Eden največjih faktorjev onesnaževanja je promet, posebej sklop ljubljanskih vpadnic: Tržaška, Celovška, Dunajska, Dolenjska. Meritve onesnaženosti teh cest so pokazale, da sumarno (v seštevku s faktorjem onesnaženosti Republike Slovenije, presegajo kvote, dovoljene s strani evropske komisije, za 50 %, zaradi česar grozijo ljubljanskim davkoplačevalcem penali, kakršni se plačujejo v podobnih primerih po Evropi.
Motiv Mestne občine Ljubljana je z gradnjo nove, umetne vpadnice iz južne obvoznice razbremeniti Tržaško in Dolenjsko cesto, ter na ta način zmanjšati številke na merilnih napravah in s tem tudi zmanjšati denarno kazen za onesnaževanje, vendar ocenjujemo, da se bo dejanska onesnaženost zraka zaradi prometa po vpadnici iz južne obvoznice v času obratovanja predvidene cestne povezave Riharjeva Barjanska povečala. Izkušnje po svetu in Evropi kažejo, da nove ceste brez izjeme povzročajo več prometa, s tem pa tudi več onesnaženja.
2. 3. Zrak
Onesnažen zrak povzroča zdravstvene težave prebivalstva, pospešuje propadanje gradbenih materialov pročelij zgradb ter vpliva na hitrejše propadanje zgodovinskih zgradb in spomenikov. Zaradi onesnaženega zraka se pojavljajo tudi poškodbe na vegetaciji v mestu in njegovi okolici. Onesnaženost zraka strdnimi delci se na lokaciji Figovec spremlja le občasno. Meritve kažejo na visoke vrednosti, ki občasno presegajo tudi mejne vrednosti.
Območje mestne občine Ljubljana je na podlagi sklepa o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov , delcev svinca, benzena, ogljikovega monksida, in ozona v zunanjem zraku (ur.l.RS št 72 , 2003), v drugo stopnjo onesnažnosti zaradi omenjenih onesnaževal .
2. 4. Voda
Rezultati meritev, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor po naročilu mesta Ljubljane, so pokazale, da je voda Gradaščice neprimerna za kopanje, saj so vsepovsod prisotne bakterije fekalnega izvora, ki presegajo vrednosti, ki so predpisane za naravna kopališča.
2. 5. Tla
Tla so del ekosistema, v katerem se snovi zadržujejo najdlje. Vplivajo na pitno vodo, podzemno vodo in kakovost zraka. O onesnaženosti tal v Mestni občini Ljubljana obstaja zelo malo podatkov. Študija , ki jo je po naročilu mesta Ljubljane opravila Biotehniška fakulteta v Ljubljani v okvirju projekta EU z naslovom URBSOIL…je pokazala trend povečanja koncentracij Cd, Zn, Ni.
Vemo, da je možen prehod težkih kovin v organizem tudi z vdihovanjem prašnih (talnih) delcev in z zaužitjem onesnaženih tal (iz rok v usta ). Slednji način je najpogostejši pri otrocih, ker se dlje časa zadržujejo v parkih in igriščih , ker se s tlemi tudi igrajo, in ker talne delce z rokami prenašajo tudi v usta.
Na otroških igrišči in vrtcih so v nekaterih primerih izmerili povečane koncemtracije Zn in Cu. Analiza tal iz vzorcev, odvzetih iz obeh igrišč vrtca Trnovo je pokazala, da sta v zgornjem sloju preseženi vrednosti za Zn in Cu v tleh. V spodnjem sloju je presežena vrednost za Pb.
3. Vplivi na okolje
3. 1. Vemo, da je vpliv onesnaženja zraka odvisen od količine in strukture prometa, od tega ali so motorji ohlajeni ali ogreti, od vozne hitrosti, števila ustavljanj, pospeševanj, zaviranj, itd. Visoke rezultate meritev zato lahko pričakujemo predvsem, ko avtomobili z manj ogretimi motorji stojijo pred semaforji, posebej med konicami, zjutraj in popoldan. Ob istem času prihajajo tudi otroci v šolo ali iz nje in so zato neposredno izpostavljeni ravno največjim koncentracijam onesnaževal.
Ker je poleg domov za ostarele, vrtca in osnovne šole najbližji sosed ceste in križišča šolsko igrišče, pomeni, da bodo otroci najbolj izpostavljeni onesnaževalom ob prometnih konicah ob prihodu v šolo, med poukom telovadbe na igrišču, kjer bodo zaradi gibanja še bolj dojemljivi za strupe in med odhodom domov, v obdobju vseh let celotnega bivanja v vrtcu in osnovni šoli.
3. 2. Na eni ravni gradnja ceste, uniči romantično zemljišče obdano s kulturnimi spomeniki, kjer veje duh Plečnika, Finžgarja, Jakopiča in Prešerna, ga razreže z gigantsko vpadnico, neposredni sosedje te vpadnice pa so otroško igrišče, osnovna šola, vrtec in upokojenci. Škodi torej: naravi, četrti sami, in zdravju ljudem.
Na drugi ravni pa bi taka cesta iz obvoznice privabljala avtomobile naravnost v središče mesta, s tem bi v središču povzročala več zastojev in zamaškov, škodljivih plinov in snovi, kar bi slabšalo zdravje Ljubljančanov, čeprav je Ljubljana že v skupini II. kategorije onesnaženja, kjer se stanje praviloma nikakor ne sme poslabšati.
4 Zgodovina projekta
4. 1. Projekt gradnje Barjanske ceste je bil že v svoji zgodnji fazi neločljivo povezan s projektom Muzeja ljudske revolucije Slovenije, ki ni bil in očitno ne bo nikoli realiziran. Namen ceste je bil neposreden dostop do muzeja iz strani južne obvoznice in iz smeri centra, lokacija je bila izbrana zaradi potencialnih zemljišč za parkirišča in pristajališča.
Razen omenjene neločljive povezanosti s projektom muzeja, so bile smernice glede omenjenega zemljišča sicer jasne: »Čim bolj verodostojna uresničitev Plečnikove zamisli ureditve obrežja Gradaščice, čimvečja zazelenitev, čimvečja ohranitev naravne struge Gradaščice in s tem ohranitev življenjskega okolja oziroma migracijskih poti različnih živali.«
Ker je projekt Muzeja ljudske revolucije Slovenije iz zgodovinskih razlogov odpadel, je s tem odpadel tudi temeljni razlog za gradnjo Barjanske ceste, saj se promet lahko odvija tudi drugje, dejansko je alternativa enostavna in popolnoma uresničljiva, namreč ureditev križišča na trgu MDB. Študija krožnega križišča na trgu MDB je bila napravljena lani, 2006 (PNG, po naročilu MOLa). Ker so se načrti glede urejanja zemljišča že tako zelo spreminjali, (saj so temeljili predvsem na gradnji in ureditvi Muzeja ljudske revolucije Slovenije), da so nove spremembe planov še leta 2001 predvidevali že vnaprej, je danes edino razumno, da se zastavi širše strokovno in javno vprašanje o smiselnosti projekta, saj bi lahko, kot rečeno, veliko izgubilo šolsko zemljišče, soseska Trnovega in dejansko Ljubljana, saj bi se promet usmerjal namesto na Tivolsko obvoznico, na središčno mestno cesto, Slovensko, kar bi nedvomno zgolj povzročalo več zastojev, s tem pa tudi onesnaženja zraka in hrupa v Ljubljani. Dodati je treba, da omenjena trasa ni bila predvidena kot nujna v tramvajskem projektu podjetja TTK iz Karlsruhea, ki je do sedaj najbolj celostno reševal problem ljubljanske mestne železnice in s tem tudi onesnaženja Ljubljane zaradi prometa.
Gradnja se ne drži smernic lokacijskega načrta. Ne le, da se je odpovedala Muzeju ljudske revoluciej Slovenije, pač pa se tudi ne upošteva naravovarstvenih smernic, ki predvidevajo ohranitev naravne struge Gradaščice. Istočasno je v nasprotju s 4. členom lokacijskega načrta tudi pravkar sezidani most, saj samo cestišče (vozni pasovi, pločniki, zelenice), presegajo omejitev 26 m za 0,90 m, skupaj z robovoma pa še dodatnih 0,80 m , skupaj se pravi 1,70 metra, 27, 70 m namesto 26 m, kot je opredeljeno kot maksimalno v lokacijskem načrtu.
4. 2. Gradivo
4. 2. 1. V Odloku o lokacijskem načrtu za severni odsek Kardeljeve ceste od križišča z Aškerčevo cesto do križišča s Cesto v Mestni log. (Barjanska cesta)., uradna objava 28/86-1385, piše v 5. členu, med pogoji ostalih funkcionalnih ureditev na posameznem odseku:
- funkcionalna rešitev Muzeja ljudske revolucije Slovenije ima kot javni dovoz do objekta predvideno pred glavnim vhodom pristajalno – parkirno ploščad (za avtobuse in osebna vozila obiskovalcev), ki se navezuje v obliki desnega proključka neposredno na Kardeljevo cesto. Ploščad je locirana na zahodni strani cestne trase med bodočim mostom in Kolezijsko ulico. Višinsko je prilagojena niveleti Kardeljeve ceste. Glavni peš dostop do Muzeja ljudske revolucije Slovenije je s peščenih površin vzdolž Kardeljeve ceste.
4. 2. 2. V IV. Točki, Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje ter ostali pogoji ureditev(v 7. členu, odsek II), piše:
-Od novega mostu proti jugu je potrebno Kardeljevo cesto urediti kot bulvar v zelenju. Srednjo zelenico (širine 4 m) je potrebno zasaditi z drevoredom dreves z manjšo oblikovno krošnjo. Nasip je potrebno obojestransko od cestnega obrobja razširiti za 10 m (na cestni niveleti) ter ta pasova zasaditi z obojestranskim dvovrstnim drevoredom (kjer zazidalna sitruacija to le dopušča), sicer pa vsaj z enovrstnim (oš Trnovo).
-novi most preko Gradaščice mora biti oblikovan skladno z oblikovno zasnovo Muzeja ljudske revolucije, kar pomeni kot sestavni element muzejskega okolja. Potrebna korekcija Gradaščične struge (zaradi ureditve križišča s Finžgarjevo cesto in gradnje mostu) se mora izvesti v smislu Plečnikove ureditvene koncepcije, to je v obliki dveh povezajih zaporednih lokov.
-Obrežje je potrebno urediti v javno parkovno površino po posebnem ureditvenem projektu kot sprehajališče s peš komunikacijami pod novim mostom na obeh straneh struge. Poseben poudarek pri zazelenitvi je posvetiti nadomestitvi odstranjenih bukev na obrežju v osi bodoče ceste.
4. 2. 3. V VII. Točki, z naslovom Etape izvajanja z začasnimi ureditvami, (14. člen), piše: »Ureditev 1. faze je zasnovana na izhodišču, da se cesta in Muzej ljudske revolucije Slovenije sočasno gradita.«
V 16. členu pa: »V primeru nesočasnosti gradnje Kardeljeve ceste in MLRS bi bilo potrebno zahodno cestno obrobje med novim mostom in križiščem urediti v začasni obliki«…Sledi 5 alinej o začasnih ukrepih, zadnja,(člen 17.), govori o začasni zazelenitvi območja med oš Trnovo in Gradaščico.
4. 2. 4. V Odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta., uradna objava 6/88-347, je na strani 254 – 7. 2. Planska enota pod (7. 2. 2.) Kulturna dediščina napisano:»Ureditev obrežja Gradaščice /J. Plečnik, na strani 255 (Riharjeva ulica), pa: Vplivno območje predstavlja hortilulturno urejene zelenice – park, v katerem je postavljen ulični prostor.«
4. 2. 5. Med soglasji za Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta (območje urejanja VS2/2 Trnovo in VS2/6 Trnovo)., uradna objava: 60/01-3195, so podane naslednje »Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta za območji urejanja VS2/2 Trnovo in VS2/6 Trnovo, z dne 3. 4. 2001«,
1. splošno:
Za drevesa velja varstveni režim za dendrološko naravno dediščino, Ljubljanica, Mali Graben in Gradaščica so kot kontinuirani vodotoki pomembni kot življenski prostor oziroma migracijska pot nekaterih živalskih vrst
3. usmeritve:
Ljubljanica in Mali grabem kakor tudi Gradaščica,naj se ohranijo v obstoječem stanju. Ohranja naj se tudi obrežna vegetacija.
4. 2. 6. V vodnogospodarskem mnenju pa uprava RS za varstvo narave z dne 9. 4. 2001, v 10. točki piše: Na Gradaščici in Ljubljanici se predvidevajo le vzdrževalna dela.
4. 2. 7. V uvodu obrazložitve, 3523-292/99-ML/DŠ, z dne 31. 5. 2001, pa piše:
»Predmet naloge je izdelava prostorskih ureditvenih pogojev za območji urejanja VS 2/2 in VS 2/6 Trnovo. Za ti dve območji so bili izdelani zazidalni načrti –osnovni iz leta 1972, s poznejšimi dopolnitvami, delnimi spremembami in podrobnejšo dokumentaijo – ki so v večjem delu tudi realizirani. Novi prostorski dokument bo nadomestil še veljavne zazidalne načrte in z določitvijo regulaijskih determinant, podal merila in pogoje v zvezi z nadaljnim urejanjem oz. možnimi posegi v prostor.
Prostorski ureditvenii pogoji za navedeni območji urejanja bodo dopolnjevali PUP za plansko celoto V 2 Trnovo - Tržaška cesta (Uradni list RS št. 40/92 in 5/93) v členih, ki se nanašajo na obravnavani območji.
V času javne obravnave je prišlo veliko število pripomb. Le-te so bistveno posegale v predlagana merila in pogoje ureditve območja. Predvsem v predlagano ureditev Barjanske ceste po rezultatih javnega natečaja. Po večkratnih razpravah smo ta predlog, na predlog krajanov, izvzeli iz odloka. Barjanska cesta se izvaja po veljavnem lokacijskem načrtu in če se bo pokazala potreba, bomo dopolnitev ureditve le-te ponovno ovrednotili.«
5. Predlog okoljevarstvenih ukrepov:
5. 1. Že lani spomladi (2006) je bila na četrtno skupnost oddana pobuda za Trnovski park. Jeseni je bil ustanovljen Odbor za Trnovski park, oživljenje Gradaščice in ljubljanski tramvaj. Leta 2002 je bil namreč po naročilu mesta Ljubljane in Slovenskih Železnic napravljen kvaliteten projekt tramvaja, ki je kot dolgoročno rešitev prometa v Ljubljani in širši regiji predvidel tramvaj, ki se navezuje na obstoječe železniške tire. Ljubljanski tramvaj bi po predvidevanjih na podlagi izkušenj več deset podobnih primerov v evropskih mestih zmanjšal onesnaženost mesta ravno za 50 %. Istočasno je tramvajska rešitev povezana s projektom poglobitve ljubljanske železniške postaje, ki jo je mesto dolžno napraviti čimprej zaradi zahtev evropske unije (hitra proga Barcelona – Kiev). Izmed štirih variant poglobitve železnice je varianta kombinacije s tramvajsko progo, ki bi izhajala iz obstoječega omrežja Slovenskih železnic, najcenejša. Na četrtni skupnosti Trnovo so za tramvajski načrt iz leta 2002 izvedeli šele letos. Zamisel parka ob Gradaščici jim je bila sicer všeč
5. 2. Brez celovite presoje vplivov na okolje graditi novo vpadnico v središče mesta, ki bi celo sekala zeleno območje s spoštovanja vredno kulturno dediščino ni le nesmiselno, ampak celo zgrešeno. Prav je, da avtomobili ostanejo čimbolj izven mestnega središča, na parkiriščih ob obvoznici ( P+R).. V primeru reševanja povezave središča mesta z južno obvoznico je lahko Riharjeva/Groharjeva le razbremenilna cesta, če se uredi trg MDB (stik s tivolsko obvoznico).
Tramvaj naj poveže bližnjo okolico (Borovnica, Kranj, Kamnik, Litija, Grosuplje) s središčem mesta, saj na naravi in človeku prijazen način mnogo učinkoviteje rešuje mestno prometno problematiko, tako glede gneče, hitrosti, parkiranja, enostavnosti prevoza, kot zdravja in čistega okolja. Trnovski park pa naj s svojim kulturnim programom oživlja duha starih Trnovčanov in duhovno zapuščino Jakopiča, Plečnika, Finžgarja in Prešerna, Rečica Gradaščica naj se revitalizira. Na križišču Riharjeve in Ziherlove naj se uredi monitoring.
6. Zakonski okvir
6. 1. Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka v 8. členu pravi:
Nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave na območju I. in II. stopnje onesnaženosti ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka
V prilogi št 1. Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka piše:
Pri predpisovanju mejnih vrednosti in alarmne vrednosti se upoštevajo naslednji dejavniki:- stopnja izpostavljenosti posameznih skupin prebivalstva, zlasti občutljivih podskupin.
V prilogi št.2 Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka piše:
Za določanje snovi v zunanjem zraku, za katere se predpišejo
mejne vrednosti, se uporabljajo naslednja merila:- verjetnost, resnost in pogostost pojavljanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje kot celoto, zlasti škodljivih vplivov z nepopravljivimi učinki.
6. 2. Menimo, da je načrtovana vpadnica Riharjeva –Barjanska tudi v nasprotju s 1. odstavkom 4. člena (o načelu trajnostnega prostorskega razvoja): in z 2. odstavkom 6. člena (o načelu usmerjanja prostorskega razvoja naselij) Zakona o prostorskem načrtovanju Št. 001-22-45/07 z dne 10. aprila 2007:
(1/4)Država in samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: občina) morata s prostorskim načrtovanjem omogočiti kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.
(2/6) Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja.
6. 3. Gradnja ceste se tudi ne ravna po 72. členu Ustave RS, ki govori o zdravem življenjskem okolju:
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.
Država skrbi za zdravo življenjsko okolje
6. 4. Poleg tega je evropska komisija leta 2006 objavila Tematske strategije za urbano okolje, kjer je zapisano:
A – Trajnostni razvoj mest v regionalni evropski politiki od leta 2007 do 2013:
Za trajnostno mobilnost v mestu je treba kar najbolje izkoristiti celotno prometno infrastrukturo, združevati različne načine prevoza in spodbujati tiste, ki najmanj onesnažujejo. Med vprašanja, ki jih je treba obravnavati, spadajo cestna varnost in zahteve na področju javnega zdravja, zlasti zmanjšanje hrupa in večja kakovost zraka. Kolikor je mogoče, bi morala mesta v okviru celostnega pristopa spodbujati uporabo kolesa, hojo in druge „mehke“ oblike prevoza. Zato je treba zlasti nadzorovati povpraševanje, s predpisi urediti dostop do občutljivih delov mesta ali jih preurediti v območja za pešce, urediti kolesarske steze. Pri prometnem načrtovanju je treba upoštevati osebe, ki nimajo avtomobila
B - Trajnostno urbanistično načrtovanje bo pripomoglo k zmanjšanju širjenja mestnih območij in izgube naravnega življenjskega prostora. Celostno upravljanje urbanega okolja naj spodbuja trajnostno politiko uporabe zemljišč, ki se izogiba širjenju mestnih območij in zmanjšuje površinsko prekrivanje prsti, vključuje spodbujanje urbane biotske raznovrstnosti in ozavešča prebivalce mest. Tematska strategija o zaščiti tal, ki se razvija, zajema rehabilitacijo in ponovno uporabo opuščenih industrijskih območij in prostorsko načrtovanje, ki varčuje s prostorom, s čimer naj bi se zagotovila razumna uporaba tal. Trajnostni načrti za mestni promet bodo pripomogli k zmanjšanju hrupa in onesnaževanja zraka ter spodbudili kolesarjenje in hojo, s čimer se bo izboljšalo zdravje ljudi.
C - Emisije strupenih plinov in prahu se morajo zmanjšati za 50-80%:
To bo privarčevalo 42 milijard evrov letno pri zdravju (manj prezgodnjih smrti, bolezni, hospitalizacij in bolniških dopustov), ter omogočilo manj škode na zgradbah in materialih, manj škode na posevkih in hitrejše okrevanje poškodovanih ekosistemov.
»Razdiralnega učinka onesnaževanja zraka ni moč spregledati in neukrepanje v tej smeri oz. ZGOLJ UPOŠTEVANJE OBSTOJEČE ZAKONODAJE NI DOVOLJ RAZUMNA OPCIJA.«
6. 5. Načela zakona o varstvu okolja so jasna: trajnostni razvoj (člen 4), celovitost (člen 5), sodelovanje javnosti (člen 6) in preventiva (člen7).
Nameni in cilji slovenskega zakona o varstvu okolja pa so enako jasni: preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti, itn. Za doseganje teh ciljev se spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja.
39. člen zakona o varstvu okolja- (okoljska izhodišča):
(3) Okoljska izhodišča vsebujejo tudi okvire za programiranje, planiranje in načrtovanje posegov v okolje, da se glede na obstoječo stopnjo obremenitve okolja ali občutljivost okolja za posamezno vrsto posegov prepreči, omeji ali zmanjša obremenjevanje okolja.
.
7. Zaključek
Menimo, da so zgoraj omenjena dejstva zadosten razlog, da se s pomočjo široke javne razprave pretehta najboljšo rešitev za ureditev spornega območja in trajnostne ureditve ljubljanskega prometa.
Predlogi:
1. Preklic projekta cestne povezave Riharjeva - Barjanska
2. Ureditev križišča na Trgu Mdb, po možnosti s podhodom-pasažo in z ureditvijo tramvajske postaje za progo Trg Mdb /Groharjeva/ Riharjeva/Cesta na loko/Opekarska….Karlovški most
3. Med Osnovno šolo in Ziherlovo in Riharjevo cesto posaditev dreves, ob telovadnici in vrtcu - na sedanji peščeni trasi ureditev travnika, ob njem ureditev sadovnjaka in nasada grmovnic
4. Revitalizacija Gradaščice s prečiščevalnih bazenom z ribami
5. Ureditev pešpoti, kolesarske steze in pogozditev parka
6. Nadaljevanje s tramvajskim projektom, s študijo izvedljivosti
7. Preureditev mosta v javno središče
Prizadevanja Odbora za Trnovski park, oživljenje Gradaščice in ljubljanski tramvaj podpira skupina staršev šolarjev Osnovne Šole Trnovo, hišni svet Ziherlova 8, prebivalci na Zeleni poti in Riharjevi cesti, Ljubljanska kolesarska mreža, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Direktorat za zdravje, Slovenske Železnice in različni posamezniki.
Odbor za Trnovski park, oživljenje Gradaščice in ljubljanski tramvaj, p. p. 3406, 1115 Ljubljana,
za Odbor: Meško Bogdan Kristofer, Ziherlova 22, 1000 Ljubljana,
tel: 031 848 918, bodhi@volja.net
6. september, 2008 ob 12:00
sej nevem če je objektivno, a jz bi zadnji post že tretiral kot spam. :)
6. september, 2008 ob 12:58
Jaz pa kot razširjeno informacijo o tem, kakšna razmišljanja so tuja sedanjim mestnim oblastem.
6. september, 2008 ob 13:57
@Blaž Babič
Vse pa le še ni zamujeno. Desno od mostu (v smeri mesta), kjer gre za večje zemljišče, kot na levi strani, kjer je majhen urban in lepo negovan park- tam je predvidena gradnja Nunciature ( torej Vatikanske ambasade ) - desno od sedanjega češkega veleposlaništva. Zanima me zakaj se niste uprli tem nameram, da pozidajo ta zeleni košček Trnovga? O teh namerah se je pred leti pisalo v časopisih, ampak takrat so bile pa kvazi politične liste povsem tiho! Seveda zdaj, ko so vas podprli proti Jankoviću pa res ne morete kuzli v rit skočit. Toliko o vrednosti vaše civilne iniciative.
6. september, 2008 ob 13:59
@Babič
Seveda pričakujem da se boste v naslednjem tednu dvignili na noge organizirali okroglno mizo, opozorili na gradnjo in dokazali da niste žalitev za mentalni intelekt Trnovega. Ko boste to storili, imate moj javni glas.
6. september, 2008 ob 14:02
Še to. Ko se ravno Plečnika omenja. Se ti zdi da je bil poprej Plečnikov Trnovski most, bolje prezentiran med parimi lopami, visoko travo in šavjem. Ali pa je mogoče sedaj, primerno osvetljen, z urejeno okolico bolje prezentiran. Si se sposoben izreči o tem v enem stavku, ali je to za tebe pač preveč ker si copy/paste iniciativnik.
6. september, 2008 ob 15:28
@Babič
Ne rabite se naprezat, če se doslej niste. Vatikan je zemljišče že prodal mestu in bo nunciatura stala na ulici stare pravde. Da ste bili pa doslej tiho, pa pove predvsem dosti o vas.
6. september, 2008 ob 15:31
Čuj, ti zlonamerni anonimni težak.
Pridi na plano, povej, kdo si in kaj hočeš, ali pa se nehaj skrivati za temi abotnostmi.
Ne računaj več na moje odgovore, dokler se to ne spremeni.
lp
6. september, 2008 ob 19:31
Abotnosti? Pa ovrži moje trditve. Sicer pa zdaj ko smo nedvomno ugotovili da ste imeli 15 let časa da bi odreagirali tako zaradi mostu, kot zaradi nunciature je res pravi čas za konec debate. V tem se očitno strinjava.
6. september, 2008 ob 20:23
Ja, saj, Blaž. Ko zagusti, se pa podelaš.
6. september, 2008 ob 21:59
Kera bolnika…
7. september, 2008 ob 12:44
V zadnjih dveh postih si me prvo ozmerjal s težakom v drugo pa z bolnikom, argumentov nisi niti povohal. Kaže da ne zmoreš.
7. september, 2008 ob 20:31
G7, za tiste, ki smo Blaža imeli priložnost osebno spoznati, to ni nič novega.
8. september, 2008 ob 12:43
Fantka, če mogoče nista opazila, se vidva še vedno skrivata v anonimi. To se počne takrat, ko te je strah, ko si ne upaš, ko želiš nekoga na skrivaj… psihološke deformacije, pač.
G7 seveda si težak in seveda si bolnik, poglej bolje vase.
Carlos, srček… saj veš, da s takim hinavcem ne morem dalje razpravljat.
Pa tudi - katero argumentirano sta že rekla zoper Harmanovo poročilo? Kaj sta storila za ohranitev Trnovskega parka, za Gradaščico ali za ljubljanski tramvaj? Izvolita, junačka.
8. september, 2008 ob 12:51
http://www.zurnal.org/cms/novice/index.html
Ste na polovici mandata zadovoljni z Jankovićem kot županom?
42% - Da
58% - Ne
1844 glasov
8. september, 2008 ob 15:24
Ne, g.župan, upajmo, da z NUKom NE mislijo resno, pa četudi je imel ing. Podrecca tudi tam prste vmes.
8. september, 2008 ob 18:05
Blaž, srček, midva se ne predstavljava kot javni osebnosti - za razliko od tebe. Tvoji bedasti izgovori so pač ničvredni. Ampak, jebemti, a te matra misel, kdo da sem? Haha.
8. september, 2008 ob 18:20
Carlos, srček, prav nič me ne matraš. Kar čutiš kot jebo je le opna tvojega ega.
Škoda le, da je v Sloveniji na spletu praktično nemogoče razpravljati o resnih temah, ker te s strani popade toliko anonimnih čivav.
8. september, 2008 ob 19:17
Ja, seveda, Blaž. Nasvidenje do naslednjič.
9. september, 2008 ob 12:00
nekdo je kot bistveno vprašanje izpostavljal, zakaj ni nihče protestiral dokler ni bil jankovič župan in s tem kobajagi dokazoval ‘politikantstvo’ kritikov barjanske ceste. to je seveda klasični manipulatorski prijem (A), saj so politikanti ravno tisti, ki napihujejo nekakšno ‘političnost’, čeprav gre vseskozi za strokovne probleme (B) -
naj torej na kratko razložim, zakaj “se ni nič slišalo do jankoviča”
Pomladi 2006 je bila poslana “Pobuda za trnovski park” na četrtno skupnost Trnovo.
V njihovem glasilu je namreč pisalo, da mislijo nadaljevati s projektom barjanske ceste, ki je v letih nekako zaspal, saj je bil sprva vezan na muzej revolucije, kasneje pa na začasno cesto, ki bi naj stala od leta 1995 do 2005, potem pa bi jo naj ukinili zaradi tramvaja. Kot rečeno, se je pisalo leto 2006 in je bila cesta že onkraj roka izvedbe. Predsednica četrtne skupnosti je rekla, da bo pobudo za trnovski park uvrstila v obravnavo šele jeseni, saj do volitev sigurno ne bo prišlo do ničesar pretresljivega, potem pa se bo dalo vse na novo zmeniti z novim županom.
En mesec pred volitvami pa je Danica Simšič podpisala pogodbo o gradnji ceste. starši trnovskih šolarjev smo se takoj organizirali in spisali izjavo o trnovskem parku, katero smo poslali vsem županskim kandidatom. sedem se jih je odzvalo - šest jih je brezpogojno podprlo projekt parka in so se izrazili proti gradnji ceste, g. jankovič pa je zamahnil z roko, češ, da je pogodba že podpisana in da cesta že praktično stoji. poleg tega je dodal, da cesta ne bo kvarila ljubljanskega zraka, saj da se ljubljana baje “onesnažuje iz barjanske vpadnice in ne iz ljubljanskega prometa”, zrak pa da bi naj bil “enako umazan v stanovanjih kot na vpadnicah.”
po volitvah smo ustanovili odbor in se najavili pri podžupanu koželju, ki nas je zavrnil, da ljubljanski urbanisti že od nekdaj sanjarijo, kako bo ljubljana nekoč po tlorisu “šesterokotna” in da je sploh mesto urbanistično zaostalo, da so široke vpadnice “nujne”.
Na četrtni skupnosti (kamor smo se odpravili po podporo) so rekli, da bi naj bilo treba ceste razširiti ravno zaradi tramvaja (katerega smo predlagali kot alternativno rešitev za ljubljanski promet)
seveda so bili to prazni izgovori. zgodba s tramvajem je namreč na kratko takšna:
v veljavnih načrtih, po katerih so naredili cesto, piše, da je cesta začasna, ter bi jo naj kasneje nadomestil tramvaj. medtem so naredili domačo tramvajsko študijo, ki je predvidevala veliko rušitev in tudi širitev vpadnic. čez nekaj let pa so odlično tramvajsko študijo opravili nemci in njihov načrt ni predivideval nobene rušitve - izgovor širjenja cest zaradi tramvajske proge je torej prazen - na četrtni skupnosti so imeli celo obraz povedati, da nemškega tramvajskega načrta ne poznajo - in smo jim ga predstavili šele mi - odbor za trnovski parki ( !!!! -mtoje bil projekt, ki ga je poleg slovenskih železnic naročila tudi MOL!!! ) koso videli, da mislimo s parkom resno, so na četrtni skupnosti dejali :” Jankovič nam bo utrgal jajca! Ne moremo biti proti cesti!”
ko je odbor pripeljal v ljubljano neodvisnega strokovnjaka (ker so vsi domači odklonili sodelovanje, saj “potem ne bi imeli več posla”), ki je jasno nakazal, da so podobne napačne odločitve o gradnji megalomanskih cest sprejemali pred tridesetimi, štiridesetimi leti v evropi, kasneje pa se je to izkazalo kot pogubno za mesta in so morali ceste nazaj prekopavati v parke - ga je koželj sicer sprejel, naredil pa je pretežno primitiven vtis - potem, ko je sstrokovnjaka pol ure pustil čakati, je šel mimo njega na bližnje stranišče ( 3, 4 metre oddaljeno) in pustil odprta vrata, da se je slišalo njegove “visokoleteče misli”.
Ko je Odbor za trnovski park podal svoj 50 strani obsežen predlog k strateškemu načrtu ljubljana 2025, ga je MOL sicer sprejela, kasneje pa so izjavljali, da niso dobili niti ene strokovno omembe vredne pripombe, kar je neresnica, saj je del našega predloga predstavljalo 10 strani dolgo Harmanovo poročilo (povzetek katerega je objavil zgoraj blaž), torej poročilo mednarodnega strokovnjaka za promet, svetovalca madžarske vlade, med drugim.
ampak seveda, naše argumente vedno omalovažujejo mestni oblastniki in razni anonimni aparatčiki, ki tolčejo po nas v skladu s scenariji diskreditacije in osebne diskvalifikacije, kot tukaj zgoraj.
kdo od napadalcev blaža je sploh prebral tekst? nihče, ker jih to ne zanima, zanima jih izključno osebni napad na pisca in s tem “diskreditacija” argumentov. ravno obračanja ala:” hej samo proti jankoviču kričite!” je pa tipično navijaško kričanje - pač za jankoviča.
mene osebno ni nikdar zanimal jankovič niti noben drug politik ali stranka in kolikor vem, tudi nikogar v odboru za trnovski park - dejansko smo se vedno izogibali že osebnim omembam župana, kljub temu nas pa je MOL vedno zavračal kot “politikante” v stilu “že vemo, od kod ste” in s tem namigovali na nekakšno strankarsko ozadje, kar je groteskno, saj so ravno oni vedno prihajali iz strankarskih navijaških vrst, nas pa politika sploh ni zanimala, ne ena stranka, ne druga.
toliko o tem
A - o podobnih, malo bolj sofisticiranih metodah manipulacije si lahko ogledate video:
http://www.youtube.com/watch?v=NOHK8qK-Ajw
B - cest se ne gradi poleg šol, niti skozi zelene površine, niti skozi kulturne četrti - to so sodobni evropski predpisi - zakaj smo potem sploh v evropi, če lokalni oblastniki evropske predpise upoštevajo samo, kadar imajo za to osebni interes?
9. september, 2008 ob 12:40
G7 in Carlos nimata nč pametnega za povedat.
9. september, 2008 ob 20:31
@bodi
Hvala za ta pojasnila, ki sem jih poprej pričakoval od g.Blaža. Glede na to da že nekaj časa živim v Trnovem, sem si dovolil izraziti mnenje, ki ne sovpada z njegovim pogledom ali pogledom vaše pobude (vsaj ne v celoti). Tako je naprimer po mojem mnenju okolica ob mostu sedaj bolje urejena, Plečnikov Trnovski most je bolje prezentiran, (prej so ga zakivali parkirani avtomobili ob glasbeni šoli ter živa meja), prostor je dostopen vsem, tudi indvalidom. Prav tako pa sem dal v vednost da vašega gibanja ne podpira celotno Trnovo. Kolikor sem se pogovorajal s sosedi ( nobeden apartčik na vašo žalost, večina z zavidljivimi karierami) in večinoma se nam zdijo spremembe v mestu dobrodošle, saj delajo mesto bolj urbano. Za politiko nimam časa, niti volje, a sem se oglasil kot Trnovčan. Ploskal pa bom vsakemu županu, ki bo Ljubljano nardil bolj mestno in manj vaško. A vendar, če bi bil sedaj pred izbiro ali cesta ali park, seveda ne bi bilo dvoma, da bi raje imel javen-odprt park, a pogoji enostavno niso isti, tudi takrat ko ste nastali so bili specifični. Kakorkoli, najsi imate še tako nizke standarde o urejenosti okolja, verjamem da se tudi vam ni bilo po godu veliko zanemarjeno gradbišče pred šolo, ki je kazilo našo sosesko. Če opravičujete časovni zamik pobude glede ceste in mostu,zakaj vas moti če vas kdo vpraša kje ste bili ko je bila javno objavljena namera gradnje nunciature,ki bi “ta zeleni košček” Trnovega namenil za ekskluzivno sprehajališče visokega klera?
Vašim špekulacijam navkljub sem tekst prebral v celoti, kakor sem že pred časom prebral nekaj linkov s strani pobude, tako da sem seznanjem s tematiko, mogoče vas preseneti da se strinjam z nekaterimi deli tega teksta. Zatorej bi kazalo malo preleteti poste g.Babiča in v njem boste našli ravno to kar očitate drugim, pomanjkanje dialoga, zmerjanje nasprotnikov. Tudi vam je ušla kakšna vrednostna sodba, a vam jo oprostim, predvsem ker sem se lahko na vaš račun zabaval z idejo da bi moral biti občinar.
Igra Carlosa in BB, ki se očitno osebno poznata, pa me niti ne zanima. Mi je pa všeč da ima g. Babič starejšega brata. Vaju oba lepo pozdravljam,
9. september, 2008 ob 22:33
Vsak ima svoj okus. Eni imajo radi ceste , drugi imajo radi parke, obstajajo celo tisti, ki sprenevedajoče tolčejo čez gradbišča (ali pa so ti morda malo zaostali) . Zanima me pa, zakaj ponavadi prevlada “okus” tistih, ki so zraven še potegnili profite?
10. september, 2008 ob 1:18
G7, ga ni čez hinavščino. V tem si vsekakor zmagal.
“Za politiko nimam časa, niti volje, a sem se oglasil kot Trnovčan.”
Spet gre za enega od anonimnih psiho prijateljčkov, ki sem si jih nabral. Preglej, g. G7, kolikokrat si mene ali še koga vkalupil v “grdo politikantstvo”, tako, nežno, neopazno skoraj. Pa oglasiš se, junaćino, ravno takrat, ko je dovolj anonimno. In Ti si seveda nad politiko, kajne :))))))
Vsak, ki bo prebral do tu, bo sicer videl, da sem večkrat “hiter v tipkanju”, ampak srček - ne da se mi analizirati, koliko vsebinskih nesoglasij je v tvojem nastopaštvu.
V glavnem - zaradi takih, kot si ti (in g. Janković in g. Koželj in g. Zidar in g. Anderlič in g. in ga. ostali), je sedaj namesto lepega, zelenega parka, polnega otrok, ogromna asfaltna površina, grozen most in dodatno zastrupljano ozračje ob osnovni šoli, ob vrtcu in ob domu starejših občanov.
Ti pa še naprej izigravaj svojo urbano kultiviranost. Kulturno skurbanost? Skrbno klavrnost? Sej štekaš :)
10. september, 2008 ob 9:52
@Blaž Babič
Ne vem kako si predstavljaš civilnodružbeno razpravo, če ne dopuščaš različnih mnenj. V postu bodiju sem še enkrat pojasnil, da sicer po logiki bi blo seveda bolje imeti več parkov kot cest, a ta cesta je bila na tem da se zgodi že toliko časa, da je bolje energijo usmerit na kakšno drugo nepotrebno cesto. Opozoril sem tudi na to da se je na tem mestu že dlje časa pripravljala odtujitev “zelenega bisera” pa poprej ni blo nobenih iniciativ. Predvsem pa se mi iskreno zdi, da je sedaj tam okolica lepa in bolje urejena. To sem tudi argumentiral zakaj. In, glej, sedaj lahko pridejo bližje Gradaščici celo indvalidi, ki poprej po tisti kozji potki niso mogli. Ali indvalidov mogoče ne maraš? Meni se zdi to izboljšanje humano. Seveda pa vse to tebe ne ustavi da me direktno ali posredno v enem samem postu ozmerjaš s hinavcem,pshioprijatlčkom,junaćino,nastopačem, kulturnim skurbancem, klavrnezem…vmes me pa celo nazival s srčkom????? Glede politikantstva pa to. Jaz imam svoje mnenje o tem delu soseske in sem ga povedal. Basta. Ti si se šel civilno pobudo, družbeno gibanje, imel stik s politiki, uradniki, mediji in kot sem zasledil med posti si se šel celo pravo politiko -strankarsko, zdaj pa bi rad bil brezmadežno apolitičen?
10. september, 2008 ob 11:07
@G7 - rad bi vedel le eno - kako se imenuješ. Potem (civilnodružbeno) razpravljam naprej. Sicer tega besedičenja ne morem imenovati tako, ker ne vem, s katerim (civilnodružbenim) osebkom se imam čast tako poglobljeno tipkati.
10. september, 2008 ob 13:41
@g7
1- okolica mostu bolje urejena
prazne besede - rečica v betonskem koritu, betonski most, železni kolosi - to so elementi, ki trnovčanu ne morejo biti všeč. novi beton je morda komu všeč, deset let star in več izgleda bedno. v betonska korita v zahodni Evropi spravljajo zgolj in samo industrijske kanale. regulacija gradaščice zaostaja za sodobnimi trendi 40 let - kar je enostavno katastrofa. pika.
2 - večini všeč
prazne besede
3-plečnikov most se ti zdi bolje prezentiran brez žive meje
- očitno ne maraš žive meje - kot poklicni estet lahko le zmajam z glavo, zavidljive kariere tvojih znancev me ne ganejo, očitno nimajo časa za estetiko in verjetno so tudi nekaj mlajši, od starejših ljudi bi človek pričakoval nekaj omike. ne bom razlagal, zakaj je živa rastlina bolj estetska od železne ograje ali asfalta, nekaj malega pa ima to zveze z duhovnostjo.
4-kompleks, da ljubljana ni dovolj urbana, bi se pričakovalo od priseljencev iz manjših krajev. v mestih je namreč ponavadi narava zelo zaželena in dobrodošla. ravno “vaškost” trnovega je presežna vrednost, ki privlači ne le turiste, ampak je bistven dejavnik lokalne identitete. praviš, da si trnovčan, ampak verjetno živiš v bloku in nisi staroselec, drugače se ne bi pritoževal, da je trnovo “prevaško”, saj je ravno vaškost bistven del trnovske romantične identitete
5-tvoje ploskanje županu me ne čudi. očitno si pač značaj človeka, ki rad ploska županom. in rad kritizira vse, ki izražajo kakršne koli pomisleke glede dejavnosti MOL -
6- očitno si spregledal, da se naš odbor ni imenoval “…za trnovsko gradbišče…”, ampak “…za trnovski park…”, ali pa se šališ, kajne?
7 - park bi ti bil všeč, samo bognedaj, da bi se po njemu sprehajali župniki, potem pa že raje cesta
- tega ne bi niti komentiral, čeprav se mi zdi, da si nekje izjavljal, da si apolitičen, ha
8- smešno, da zagovarjaš to betonsko skropucalo z izgovorom, da lahko vanj sedaj pridejo invalidi. saj lahko v normalne parke tudi, veš. stvar je v tem, da je bil tam prej nasut pesek zaradi gradbišča in je seveda bilo gibanje oteženo in okolje zanemarjeno. ampak tisti pesek bi se dalo zelo enostavno in brez kakšnih posebnih stroškov odstraniti in zemljišče urediti v urejen park. sedaj pa je to zelo oteženo.
9-prosim, preseneti nas in, ko si že prebral tekst, razloži, s čim vsem se strinjaš