Oljke so bile že od nekdaj zaklad za Istrane. “Raje izrijem cel vinograd, kot eno samo oljko,” mi je nekoč dejal nono in je točno vedel zakaj. Ekstradeviško oljčno olje je eden od darov narave, ki ob zaužitju blagodejno delujejo na naše telo. Vsebuje veliko kalcija, kalija, fosforja, železa in vitamina B. Ima močno protibakterijsko delovanje. Očisti kožo in uničuje predvsem stafilo in streptokoke, a tudi glivice. Istrani že stoletja cenijo to dobrino in svoje znanje o oljkarstvu prenašajo iz generacije v generacijo. Eden od takih je tudi Renato Furlanič z Manžana, ki obdeluje svoj nasad dvestotih oljk tako, kot ga je učil njegov oče. Prvo, največjo oljko v nasadu sta z očetom zasadila pred štiriinpetdesetimi leti in čeprav je res, da iz dneva v dan odkrivajo hitrejše in enostavnejše načine obdelovanja oljčnih nasadov, ga na tradicijo vežejo posebna čustva. “Drevo je treba spoštovati,” pravi, ko razlaga, da se oljke v rosi ne obira in dodaja, “da se ta sicer užali in ti zato dve leti ne obrodi kot bi morala.”
Ne zmeni se preveč za strokovnjake in dela predvsem po naukih, ki so mu jih podale pretekle generacije. “To veselje in stik z naravo, ti dve vrednoti pa strokovnjaki ne morejo nadomestiti,” pravi. V pogovoru z njim se nam je pridružil še Jordan Vodopija, ki obdeluje sosednji nasad oljk. Tudi Jordan je izkušen maček na tem področju, predvsem pa ljubitelj oljk, kar je prvi pogoj za uspešnost v tem “poslu”.

Irena Kovačevič in Črt Butul

Glasba: Vlado Kreslin in Istrski muzikanti - Moja mati kuha kafe