Spet se bo sestal Zbor za republiko. Pred volitvami pač. Nagovoril bo slovensko javnost naj podpre SDS. Bolj ali manj med vrsticami. Pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami je bil učinkovit. Ali lahko uspešno ponovi svoje poslanstvo?

V vabilu na zborovanje je Peter Jambrek zapisal, da bo tribuna Zbora namenjena oblikovanju zasnove predvolilnega programa Zbora za republiko. Ta ima že naslov, ki se glasi: Programska zaveza in politična odgovornost slovenske vlade za naslednji mandat. Razprava pa naj bi se vrtela okoli programskih točk, ki bodo oblikovale odgovore na naslednja temeljna vprašanja:

- letošnje parlamentarne volitve kot priložnost za oblikovanje javno prepričljive in odgovorne identitete slovenskih političnih strank v službi dejavne in pristne demokracije,

- slovenska republika kot nacionalna skupnost, ki varuje in spoštuje človekovo dostojanstvo, osebno poštenje in osebno svobodo vsakogar brez diskriminacije,

- varovanje in spoštovanje nacionalne koristi, javne varnosti in suverenosti države v konfliktu s provincialnimi interesi slovenskih gospodarskih in političnih monopolov,

- razgradnja subsistema cehov, lobijev in korporacij kontinuitete slovenskih predmodernih, predevropskih in preddemokratičnih izročil,

- izgradnja profesionalno avtonomnih ter kupcem in državljanom odgovornih javnih in zasebnih subsistemov gospodarstva, sodstva, uprave, medijev, kulture, zdravstva, šolstva, znanosti, univerz …

Vprašanja so vsekakor na mestu. Odgovori pa se ponujajo sami po sebi in se zdijo pravzaprav zelo enostavni. Tudi zato, ker so sama vprašanja lahko razumljena kot popolne floskule, ki bodo omogočile polarizacijo na pozitivne in negativne sile v slovenski družbi. Na tako imenovane “good” in “bad guys”. Kdo je kdo, pa se tako ali tako ve vnaprej. A kljub temu, vprašanja ostajajo relevantna.

Le kaj so javno prepričljive in odgovorne identitete slovenskih političnih strank? So to jasno postavljene leve in desne orientacije ali morda nadideološka pragmatičnost, ki med njimi briše meje? Stavimo lahko na drugi odgovor, saj se ponuja kot modernejši. Pa še politično je bolj pragmatičen, poleg tega pa ponovno obuja slogan o neizključevanju, ki ga je pred kratkim obudila tudi prva med pomladnimi strankami.

In kaj pomeni biti v službi dejavne in pristne demokracije? Ima Zbor za republiko v mislih oblikovanje in spoštovanje civilnih družb? Tudi tistih, ki ne sodijo v njegov ideološki okvir? Gotovo, saj se tako tudi sam legitimira. In lahko na ta način bolj kredibilno podpre izbrano politično opcijo, od katere prvi možje Zbora pričakujejo tudi dokončanje projektov, ki za njih pomenijo tudi zadovoljitev povsem osebnih interesov.

Republika kot nacionalna skupnost, ki varuje in spoštuje človekovo dostojanstvo, osebno poštenje in osebno svobodo vsakogar brez diskriminacije. Je to vprašanje? Ali je zavračanje diskriminacije dovolj za zagotavljanje enakopravnosti? O tem bodo spet spregovorili predstavniki Zbora, ki so aktivno zagovarjali izbris Izbrisanih in sodelovali pri pripravi zakonov, ki so izbris omogočili.

Naslednja sklopa vprašanj bosta odprla debato o tajkunstvu. O gospodarskih in političnih monopolih ter kontinuiteti slovenskih predmodernih, predevropskih in preddemokratičnih izročil. Skratka o ostankih “rdeče” vladavine vseh teh let tranzicije na 50 let podlage. Odgovor na vprašanje, kako nadaljevati boj proti tem ostankom komunizma, ki so se transformirali v najkrutejše kapitaliste, se skriva v naslednjem in tudi zadnjem sklopu vprašanj.

Gre seveda za izgradnjo novih subsistemov gospodarstva, sodstva, uprave, medijev, kulture, zdravstva, šolstva, znanosti, univerz … Ta se je že začela, vendar jo lahko zamenjava oblasti vsaj upočasni, če že ne zaustavi. Spremeniti staro in izgraditi novo. Za to gre. Novo v resnici pomeni nadaljevanje začetega in ne sprememba oblasti. Izgradnja nove republike je šele v začetni fazi. Slovenija je na pravi poti.

Zdi se torej, da ob danih iztočnicah kakšnih pretiranih presenečenj ne gre pričakovati. Hkrati je mogoče reči, da so argumenti jasni. Prav tako motivi. Drugo vprašaje pa je ali lahko Zbor ponovno odigra vlogo konzervativne intelektualne elite, ki določa ideološke smernice “pomladne” politike. Kakor koli, škoditi najbrž ne more.

Jani Sever