Nič kaj olimpijsko
20. avgust 2008 ob 11:00 | Ajda Perme |Olimpijske igre veljajo za dogodek vseh športnih dogodkov, pa vendar jih tokrat ne doživljam prav nič veličastno. Spomnim se, kako smo vsake štiri leta na morje vlekli veliko črno-belo televizijo (kasneje je bila manjša in barvna), da nismo slučajno zamudili naših, ko so kazali svetu, kako hitri, visoki in močni so. Stiskali smo pesti, a po drugi strani točno vedeli, koliko lahko od našega heroja pričakujemo. Letos temu ni tako.
Olimpijske gor, olimpijske dol. Kitajska na Travel chanelu, Kitajska na Discoveryju, Kitajska povsod. In nisem fen te postranooke male nacije. Skoraj da mi gredo na živce, zategnjeni so. A tu gre samo za mnenje, ki nima nobenih pametnih argumentov. Hudiča, sploh ne poznam nobenega Kitajca. Gre za splošni vtis o neki naciji, ki jo spoznaš tako, na televiziji, skozi ure zgodovine (tu sem še najbolj navijala za njih), razne pripovedke…
In ko pride ven vest, da ubogi mali Kitajček do konca olimpijskih ne sme obuti belih nogavic, preklinjati in pljuvati, si res lahko samo rečem Pa sej tej so nori!
A Kitajec ima lahko podobno mnenje o meni, recimo, da revež ponesreči prižge našo Papriko in si na podlagi nje, o meni ustvari mnenje. Bognedaj. Lahko pa si ustvari mnenje o naši večini. Žal.
Zdi se mi, da olimpijska evforija traja že kakšno leto. Ubogi Kitajec, obkrožen s Hello Kitty meets Telebajsek maskotami, gotovo se mu meša od vseh priprav. In končno čaka, da se medalje raztalajo in da lahko obuje bele nogavice.
Čeprav so igre že v polnem teku, naj napišem eno ali dve še o otvoritvi. Če slednja ne bi bila na tako simpatičen datum, morda sploh ne bi vedela, da je. In če ne bi slučajno ob tisti uri vskočila na kosilo (ki je bilo, kako primerno, kitajsko), otvoritve ne bi videla. Ampak smo se, ker se tako spodobi, ustavili na dvojki in jo pogledali.
Kitajec se je potrudil, ni kaj. Pripravil je hudičevo dober šov v kar niti nisem dvomila. No, tale kitajska ednina je, za tiste, ki vam to še ni jasno mišljena stoprocentno cinično. Na prireditvi je namreč nastopilo kar 15.000 postranookih, ki so plesali, bobnali, mahali, peli, stali in skakali. Največji rišpekt lahko potalam tamladim, ki so stali v tistem ptičjem gnezdu in pozdravljali vse sodelujoče, ki so letos prihajali po kitajskih pravilih. Vrstni red nastopajočih na igrah je bil namreč narejen na podlagi kitajske abecede, ki Slovenijo seveda postavlja točno za Slovaško.
In so se primajali, 173. po abecedi. Prav nič se mi niso naježile kocine, ko sem zagledala našo zastavo in obraze naših herojev (večino sem prvič videla), ki bodo verjetno tudi letos razočarali. In so, že iz prve. Oblečeni v srebrno-zlato opravo (kako optimistično) v meni niso vzbudili nikakršnega ponosa. Ne vem kdo jih je prisilil, da se tako oblečejo, bolje bi bilo, če bi samo obuli natikače.
Ko je vsem tem ljudem po neštetih urah končno uspelo iz Aten prinesti olimpijski ogenj, se nam je zdelo, da jim je med štafeto v ptičjem gnezdu ta večkrat skoraj ugasnil. Kaj neki bi bilo, če bi se naša hudobnost uresničila? A Kitajec poskrbi tudi za to. Telovadec je imel v žepu sigurno šibice.
Sledil je veličastni ognjemet, ki je bil le češnjica na vrhu vseh možnih vrst sladoleda, s smetano, piškotki, dežnički, svetlečimi resicami in čokoladnim prelivom kitajskega šopirjenja. Spominjal je na napad na Hirošimo, ki je obletnico napada “praznovala” le dva dni prej. In ubogim Kitajcem v tisto usrano ozračje nasul še malo dima.
Za športnike pa so olimpijske medalje še vedno zlata vredne. No, zlate sploh, saj so vendarle zlate, a verjetno večina športnikov za olimpijsko medaljo poišče prav poseben prostor v vitrini z odličji. In olimpijske igre so za njih gotovo nekaj posebnega že zaradi vzdušja, vsaj tako je povedal Kobe Bryant po nedeljski tekmi proti Kitajcem. Morda je to vzdušje tako daleč, da ne seže do nas. Ne seže niti do nekaterih športnikov, ki za odličen nastop potrebujejo pomoč kemije. Morda pa je prav to dokaz, da so za medaljo s šestimi krogi pripravljeni storiti vse.
Nič ni več tako, kot je bilo. Še olimpijske niso več, kar so bile. Sploh ne vem za koga moram navijat in kdo bo gladko zmagal brez mojih stisnjenih pesti. Zdi se, da je nogometna evforija premagala olimpijski duh, saj noben lokal ni obesil plakatov z megaponudbami piva v času iger. V času olimpijskih iger ne bi smelo biti niti vojne, pa se je ena ravno pričela obetati in že pridno krade prve strani časopisov ter ignorira veličastnost olimpijskih športov, druga (ali pa vsaj njen približek) pa bi se relativno blizu Pekinga lahko zgodila že zdavnaj.
Pričakovanja? Jih ni. Ničkolikokrat so me naši že razočarali in ugotavljam, da je bolje ne vedeti, da imamo hudega plavalca, ki ima možnosti za medaljo, ampak samo izvedeti da je naš hudi plavalec zmagal. Živce mi smejo kravžljati samo naši košarkaši, ki so žal karto za olimpijske zopet prepustili nasprotniku. Tako da, Bravo Sara in Lucija (za slednjo sicer prvič slišim), puščam se presenetiti s še kakšno žlahtno nagrado!
20. avgust, 2008 ob 11:40
mi je žal, da sem zabil čas za tale sestavek. ampak, če ne prebereš ne veš kakšna beda je!
20. avgust, 2008 ob 11:48
se strinjam
20. avgust, 2008 ob 12:53
Tisti ki ne marajo športa naj ga pač ne gledajo.
Letošnja olimpijada je za Slovenija očitno najuspešnejša doslej.
O čemer piše še celo nekdo čez lužo: http://latimesblogs.latimes.com/olympics_blog/2008/08/slovenia-hammer.html
ali pa naši blogerji: http://latimesblogs.latimes.com/olympics_blog/2008/08/slovenia-hammer.html
tukaj pa modrujete o neuspehu naših olimpijcev WTF…
20. avgust, 2008 ob 12:59
Halo, eni majo toliko časa, da ga vlagajo v kozarce, vmes pa napišejo še eno tako zafrustrirano negativno bedarijo, kot je tale. Se vidi, da je ženska jezna na cel svet, šport ji je pa daveto kolo.
Ženska, poboljšaj se!
20. avgust, 2008 ob 15:19
WTF, Ajda???
“Pa sej tej so nori!” - TEJ - ? kaj pa je “tej”?
20. avgust, 2008 ob 15:50
To, da v času olimpijskih iger ni bilo vojn, ne drži. Tudi v Stari Grčiji ni (saj se to piše oboje z veliko, ne?). Lep mit, nič več. Tudi doping je obstajal od vedno, samo da variira v pojavnih oblikah in da se vsakič znova postavlja pravila, kdo goljufa dovolj in kdo preveč. To je rahlo ciničen pogled. V glavnem, šlo je samo za to, da se olimpijada organizira v miru in da se udeležencem zagotovi varnost. Tu in tam pa se je še vedno našel kakšen polis, ki je drugega lepo dregnil s sulico pod žličko.
Še droben nasvet - malce manj pesimizma bo ravno prava mera. Vem pa, da mora biti.
Pisati o stvareh, ki so preveč oddaljene od piščeve razgledanosti, pa je tudi bolj jalovo početje.
20. avgust, 2008 ob 16:20
Uboga revica Ajda,
nič te ne fascinira, niti športni veledogodek, niti otvoritev, niti številni športni boji.
Najbrž te tudi moški ne vznemirjajo več.
Ja, ja, kar hudo mora biti, kar hudo, če človek že toliko in toliko vsega da skozi, da ga prav ničesar več ne sprahi k hitrejšemu bitju srca.
No, dosti nas je še vseeno, ki smo še odprtega duha in se veselimo življenja, kakršnokoli že je . . .
20. avgust, 2008 ob 16:46
O, jebenti, teb so se pa tele olimpijske ornk zamerle, a?
Jst bi se rada, glede na to, da jih spremljam v prvi vrsti in da poznam kakšnega kitajca več, kot ti, oglasila le glede tvojega načina opisovanja Kitajcev. Poševnooki? Kitajčki? Sploh, če priznaš, da nobenega ne poznaš in da nimaš nobenega pametnega argumenta za svoje pisanje (morda edino le manjšo grenkobo), se mi zdi, da bi se lahko vzdržala takšnih opisov. Poševnooki je skrajno neprimerna beseda, jst upam, da ti je to jasno. Kot vestni Fdvjevki, kot si se enkrat opisala in kot bodoči intelektualki, v kar upam, da se razvijaš, bi ti to ustrezalo.
In vidš. S tem, ko verjameš televizijskim novicam, da Kitajci res ne nosijo belih nogavic, nisi nič boljša od kogarkoli drugega, ki trosi nakoli stereotipe, o katerih pojma nima.Pa čeprav, glej ga zlomka, na dan prireditve ravno kosi v kitajski restavraciji. Ravno danes sva se z našim šoferjem, ki je imel obute bele nogavice (in ostal živ!), smejala na ta račun.
Res je, da so olimpijske igre na Kitajskem prisotne že nekaj časa in da jim ma večina že polno glavo. Ampak ta večina so predvsem tujci, ki živijo tu. Kitajci imajo še vedno malo več nacionalnega ponosa, kot ga premoremo mi. In olimpijske igre, ki se jim dogajajo v tem trenutku, so veliko več, kot ti lahko dojameš. Kot mi lahko dojamemo, če sem čist iskrena. Seveda je v ozadju še veliko tega, o katerem nimam niti časa, niti volje debatirati. Sploh ne z nekom, ki tako nonšalantno in s toliko grenkobe popljuva nekaj, o čemer očitno ne ve niti malo. Že s tem, ko praviš, da so se države na otvoritvi predstavljale po kitajski abecedi, si udarila mimo. Kitajci nimajo abecede. Predstavljali so se po številu potez v prvi pismenki vsake države. Zato Slovaška za Slovenijo. To bi lahko prebrala kjerkoli in ni nekaj, kar vemo samo sinologi in tisti, ki kdaj poklikajo še kakšne druge strani na internetu.
Olimpijskih krogov pa je šest in ne pet.
20. avgust, 2008 ob 16:48
Olimpijskih krogov je seveda pet in ne šest. Pihnjene glave.
20. avgust, 2008 ob 18:28
Za slednjo sicer prvič slišim.
20. avgust, 2008 ob 19:41
AJDA, ajde sedi, ena!
upam da za napisano nisi dobla kakega honorarja.
slaboumno
20. avgust, 2008 ob 20:08
Smo tud taki, ki smo ravnodušni do poševnookih olimpijskih iger. Pravzaprav nas boli kurac. Medajl sem pa vseeno vesel. Dobitnikom privoščim in jim čestitam. In sem mnenja, da bi jih politiki in gospodarstveniki morali nujno bojkotirati, ker je Kitajska politika en velik drek. Tudi Ameriška je, Iranska in še kakšna, da ne bo pomote. Ampak, če so Igre sedaj pač na Kitajskem, naj najprej spremenijo sistem, ne pa da se skrivajo za fasado. Naj bodo komunisti al pa kapitalisti. Ta njihova teroristična mešanica mi gre pa na kozlanje. Zato me te Igre kot take ne zanimajo. Vsem športnikom, ki so tam, pa vse najboljše še naprej…
20. avgust, 2008 ob 20:37
Ne vidim, v čem se olimpiada razlikuje od cirkusa. Razen seveda v tem, da nastopajo tu predstavniki držav z vsem pompom zraven. In ne razumem, zakaj nastopajoče v cirkusu imenujemo artisti, tisti, ki nastopajo na olimpiadi, so pa športniki. V čem je razlika? Oboji poskakujejo in se prevračajo za denar. S to razliko, da si športniki prej uničijo zdravje.
20. avgust, 2008 ob 21:11
@duko: razlika je podobna kot med pisatelji in novinarji. Oboji pišejo za denar - torej so oboji pisuni…
20. avgust, 2008 ob 23:04
pfff, fdvjevka…
20. avgust, 2008 ob 23:37
”In nisem fen te postranooke male nacije. Skoraj da mi gredo na živce, zategnjeni so. A tu gre samo za mnenje, ki nima nobenih pametnih argumentov. Hudiča, sploh ne poznam nobenega Kitajca.” - Za tako izjavo te naj bo SRAM, Ajda! To je do obisti ignorantsko in rasistično in skrajno bebasto. In ta tvoj članek je nekaj, kar upam, da bo kmalu izbrisano, saj ga človeštvo ne bo pogrešalo. Res neumno, kot zablode neke najstnice, ki nima pojma o pojmu. Teh 5 minut, ki sem jih rabil, da preberem to neumnost, ne bom nikdar več dobil nazaj.
21. avgust, 2008 ob 2:49
@nina: hvala lepa za popravek, 5 jih je, kakopak! lpa
21. avgust, 2008 ob 10:05
Tole kar piše gor se je mal za zamislit. Nevem morda pri tebi Ajda ni olimpijskega duha. Vendar pri večini je. Ali ni moto OI važno je sodelovati in ne zmagati. Mislim, da si naši športniki zaslužijo vse pohvale glede na to da mi s pivom v roki kritizeramo oziroma se veselimo njihovih dosežkov. Zame so te OI ene boljših dosedaj, edino ura je bl u k……
21. avgust, 2008 ob 11:45
Tole je pa res bogi sestavek. “Mene to sploh ne zanima in mi dol visi, ma vam bom vseen mlatla okol tega”
Bwga mati!
Da ne govorim o “mali postranooki naciji”. Pa kaj je s tabo ženska?!?!?!?! Vsak peti človk na tem svetu je kitajc. Me zanima, če boš kej govorila o Obami. Zihr bo “tale suhljati napolčrnček”.
Drugič raj spi en kafe, preden se lotiš pisat. Oz preber še enkrat, kaj si napisala preden objaviš. Al pa še raje dvakrat.
21. avgust, 2008 ob 14:04
Naslednjič pričakujemo od tebe, Ajda, veliko več!! Ne razočaraj!
21. avgust, 2008 ob 14:08
OI kot ideja so civilizacija. Tudi tokratna izvedba, pomanjkljivostim navkljub, je civilizacija. Večina navedb v tvojem članku, Ajda, ni vredna tega naziva. Žal.
21. avgust, 2008 ob 15:14
Ajda, ni mi jasno, kako da se v včeraj objavljenem članku sprašuješ, če bo poleg Sare in Lucije še kakšna medalja…očitno res ne spremljaš…Primož Kozmus je osvojil zlato, Rajmond Debevec Srebrno, Vasilij Žbogar pa srebrno… Bi morala preveriti če že ne spremljaš iger…
Drugače nekako razumem kam meriš s tem postom, opozarjaš na razmere v svetu, na pristnost olimpijskega duha nekoč in danes…vendar si te stvari skušala napisati dokaj nereprezentativno in nepovezano… predvsem pa brez pravih podatkov, argumentov, ki so v takih kometarjih zelo pomembni
21. avgust, 2008 ob 15:15
popravek…Debevec osvojil bron..
21. avgust, 2008 ob 19:12
še en popravek - slovenci so letos na otvoritev OI zakorakali ravno pred slovaško in ne, draga ajda, ravno za njo. ne vem sicer nič o kitajskih pravilih, a slovake smo na otvoritvi le prehiteli…in ajda, prav imajo, ko pravijo, da zgornji tekst ni kaj prida…
28. avgust, 2008 ob 14:38
Načeloma se ognem pisanju komentarjev ampak sem bila opozorjena na tale nesrečni, zdaj že ”slavni” sestavek. Nisem ne neka blazna spremljevalka športa na ekranu (po mojem se šport in seks delata in ne gledata), niti me ne fascinirajo te neke tradicionalne prireditve, ampak priznam, da je sam koncept letošnjih olimpijskih iger zbodel tudi mene. Tibet in človekove pravice in novinarska svoboda, pravzaprav vsakršnja svoboda izražanja in še vse ostalo, kar je po mojem mnenju na Kitajskem vprašljivo so bili na spisku mojih zadržkov do pravice organiziranja tako pomensko, tradicijsko in idejno močne prireditve. Ampak to je verjetno samo moje moralno čistunstvo, konec koncev težko najdeš neoporečno državo, ki bi izpolnjevala kriterije, ki se meni zdijo pomembni, da ji je dodeljena čast organiziranja OI (in hkrati pokasirat vse, kar k galami pripada).
Ampak, Ajda, kot je že napisala Nina, ne moreš si privoščit pisanja na tak način, predvsem ne, če bi rada dosegla neko stopnjo kredibilnosti. Poševnooki in kitajčki sta opisa, zaradi katerih boš mogoče na piru v Žmavcu dojaja pička ampak kot novinarka, pravzaprav kot nekdo, ki bi rad dajal vtis, da ima vsaj dva česna v glavi, ne boš nikamor prišla. Vsako negativno mnenje se da, z ogromno humorja in pomenljivosti napisat tudi na nek inteligenten način. Hkrati pa si ob takem zapisu ne moreš niti slučajno, niti v sanjah privoščit nikakršne napake kar se tiče dejstev, ker s tem izpadeš še večja kokodakajoča zafrustrirana frklja. Koliko je že olimpijskih krogov? Koliko metrov je dolg olimpijski bazen? Koliko olimpijskih rekordov je bilo doseženih na letošnjih igrah? ipd…..
Berem te, predvsem na blogu, se mi zdi, da si fajn in pametna punca s potencialom ampak tole je bil en maegalomanski kiks, favel, če hočeš, ki si zasluži rdeč karton.
29. avgust, 2008 ob 14:10
Očitno kolumno dojemam drugače od večine tu, zame je to zapis mojega mnenja o neki stvari. Nikoli nisem bila pozorna na to, da me ljudje, ki berejo tale kup črk, ne poznajo, ne vedo kakšen je moj jezik in način izražanja, zato si zapise seveda preberejo vsak na svoj način, s svojim tonom. Občutek imam, da zato večina mojih zapisov ni razumljena na pravi način, oz., da je marsikdo preobčutljiv za moj način izražanja. Tako sem lahko hitro nacist, zgolj zato, ker Kitajce označim za postranooke in napišem, da mi niso simpatični. Važno, da so temnopolti lahko tudi čokoladni in da večina Slovencev ne mara Hrvatov.
In ne, nimam se za intelektualko, včasih mi je celo žal, da ne prihajam iz Rakove Jelše, tehtam 130 kg, imam grd nos in delam v Interšparu na blagajni. Namesto, da izražam svoje mnenje, pa bom morda tudi jaz poprijela za delo povprečne novinarke in iz STAja prepisovala novice za časopise, ki jih nihče ne bere, kaj šele javno komentira.
Glede na to, da moje zapise, ki so opremljeni tako s sliko, kot s polnim imenom, lahko komentira vsak, ki ima elektriko in pet minut časa, se podpiše z lažnim imenom in mejlom, ki ponavadi ne obstaja, pa ta kupčija enostavno ni poštena.
Hvala, ker ste me brali!
LpA
29. avgust, 2008 ob 15:50
je užaljeno zacepetala…
Škoda, no. Ne bi ti smel vzet poguma tole komentiranje. Sej valda bereš tud ostale zapise in vidš, da folk komentira vsepovprek z raznimi “jožeti” pa “lojzeti”. In kaj bi blo, če bi Sever vsakič užaljeno napisal, da “smrk, šmrc, včasih si želim, da bi zgolj pometal listje v Tivoliju in bil grd k smrt”?
Sej ni bla fora, da si zdej napisala mnenje, s katerim se nihče ne strinja. Napisala si ga samo čist netaktno in zlo na hitr. Neki te je mogl ornk razjezit, pomoje čist neki druzga.
Vseen pa…cena slave, če delaš za vest.si, je pač to, da te lahko vsak pokomentira. In če tega ne znaš sprejet, je pol tud en kurc. Pol pa pejt res prepisovat novičke, sej tko se začne. In potem iz malega zraste veliko. Sam počas, pa bo. Če hočeš, lahko jst pri nas vprašam, če koga rabjo. Itak nas noben ne bere, pa noben ne komentira. (čaki mal…hm).
Lepo bod, Ajda, pa še kej napiš.
Nina (sej ne rabm pisat priimka, pa link tud ni izmišljen)
29. avgust, 2008 ob 17:06
Ni užaljeno zacepetala, je pa ugotovila, da ljudje, ki je ne poznajo, niso vredni njene slabe volje. Žal sem preveč čustvena, da bi mi bilo vseeno. Verjetno pa je tako še najbolje.