Izobraževalna resorja
14. avgust 2008 ob 20:04 | Denis Sarkić |Ministrovanje Milana Zvera je povzročilo veliko konfliktov, ki so peljali v obračunavanje in delitve, namesto da bi usmerili k izzivom časa, je danes ocenil podpredsednik Socialnih demokratov (SD) Igor Lukšič. Opozoril je še, da je premier Janez Janša dal vedeti, “da se v javno diskusijo lahko vtikajo samo tisti, ki imajo pravo sorodstvo in prave politične povezave”. Tako se je Lukšič na današnji novinarski konferenci uvodoma zahvalil prisotnim novinarjem “za pogum, da se udeležujete novinarskih konferenc kljub temu, da, kot vemo, je treba v tej državi ne biti v sorodu z napačnimi ljudmi in diplomirati pri pravih ljudeh”. Dodal je, da sam ni v sorodu z Radom Bohincem, prav tako pa ni diplomiral pri Ljubici Jelušič, profesorici in svetovalki predsednika SD Boruta Pahorja.
Uvodni Igor Lukšič:
Po zapisu na spletni strani stranke SDS, naj bi namreč premier Janez Janša izrazil nezadovoljstvo z delom novinarke POP TV Katje Šeruga, ker je uporabila izjavo “neodvisnega političnega analitika” Aljoše Selana, ki je nečak nekdanjega ministra iz vrst SD Rada Bohinca in ki je diplomiral pri članici sveta predsednika SD Ljubici Jelušič.
Nadaljevanje uvodnega Igorja Lukšiča:
Pri svoji kritiki Zverovega ministrovanja je Lukšič sicer kot dokaze politizacije naštel primere imenovanj ravnateljev, z zakonom spremenjeno razmerje v svetih šol ter sestavo strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Tako je podpredsednik SD navedel, da je minister v primerih Osnovne šole Beltinci in ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik odtegnil soglasje k imenovanju ravnateljev, nanje pa je pristal šele po pritisku javnosti. To naj bi dalo tudi “signal ostalim ravnateljem”. Zakonske spremembe so po njegovo z zmanjšanjem števila učiteljev v svetih šol povečale “možnost, da strankarske lokalne elite dobijo apetite po prevzemu ravnateljskih mest”. Pri tem je navedel primer Dolenjskih toplic.
Uvodni Dejan Levanič:
Glede sestave strokovnega sveta za splošno izobraževanje se je po mnenju Lukšiča pokazalo, da v ozadju imenovanja članov na predlog društva matematikov in fizikov “vse niti vleče pravzaprav ministrstvo”. Naštel je še zaplete pri imenovanju direktorja Pedagoškega inštituta ter glede imenovanja Jožeta Mencigerja za člana sveta jeseniške gimnazije. Na področju visokega šolstva pa je bil kritičen do “lahkotnosti”, s katero si je ta vlada zamislila ustanavljanje novih visokošolskih zavodov, in odsotnosti javne agencije za kakovost. Nedavna odločitev inšpekcijske službe v zvezi z odločitvijo senata za akreditacijo ob odločanju za Novo univerzo po njegovo daje napačen signal državljanom. Inšpektorat naj bi s svojo odločitvijo dal sporočilo: “Vsi ljudje so nekvalificirani, da bi odločali in da bi vodili postopke odločanja, če nimajo ustreznih izpitov za vodenje upravnega postopka”.
Lukšič in Levanič o prihodnosti šolstva za Vest:
Na vprašanje o kakovosti v visokem šolstvu je Lukšič dejal, da “do takšnih zapletov sploh ne bi prišlo, če bi vlada leta 2004 poskrbela za ustanovitev neodvisne agencije za kakovost”. Problem po njegovo ni v sami kakovosti konkretne pobude, je pa “odgovornost vlade za klimo, ki jo je vzpostavila z nekaterimi svojimi dejanji”. Rešitev iz sedanjega položaja v šolstvu in visokem šolstvu Lukšič vidi v spremembi miselnosti: “Če je ta mandat poskušal vpeljati vrednoto poslušnosti, je čas, da vpeljemo vrednoto ustvarjalnosti, ki pa zahteva veliko stopnjo avtonomije”. Po Lukšičevo bo treba tudi obrniti trend zmanjševanja deleža BDP, namenjenega za izobraževanje.
Lukšič o prioritetah v izobraževalnih resorjih za prihodnje ministre:
Kandidat za volitve v DZ in donedavni predsednik Mladega foruma Dejan Levanič pa je med prioritetami SD na tem področju izpostavil dostopnost izobrazbe, k čemur bi pripomoglo zagotavljanje brezplačnega študija na prvi in drugi bolonjski stopnji. Ob tem je dodal, da področja visokega šolstva ne gre obravnavati kot trg, saj ima svoje specifičnosti, omenil pa je tudi vključitev Slovenije v projekt “enega prenosnika za enega otroka”, s katerim bi zmanjšali razliko v dostopnosti otrok do novih tehnologij.
Ostala vprašanja novinarjev in odgovori:
Denis Sarkić
14. avgust, 2008 ob 21:05
spostovani,
problem predolgo trajajocega studija v SI ni problem studentov in njihove neodgovrne drze, amapk gre za sistemski problem.
Sem prezivela studij na FDV in potem dva zunaj. In zunaj se skoraj ni zgodilo, da kdo ne bi opravil izpita v prvem roku.
Menim, da je problem preprosto v fakultetah, ki nimajo avtoritete in moci, da bi od studentov resnicno kaj zahtevale. Preprosto jim je treba nagnati strah v kosti. Ampak ce nimas avtoritete, ga ne zmores. In se hujeje, da nimajo s cim (znanje). Potem pa studentje in profesorji na fakuletath vzajemo lenarijo. In to je vsa zgodba.
Leaderje bi lahko FDV delali, ce bi imel kaj avtoritete, ne rabijo zato nove privat sole. Na prof. Luksic neha godrnjati in skoci na svojem FDVju (njegova priljubljena hic salta… ), pa bo. Ej, ej.
14. avgust, 2008 ob 21:13
V zadnjem odstavku me je malo zaneslo, saj jih ze dela, prof Luksic, leaderje. Za to ima resnicno cut. Bolj kot za politicno filozofijo. Morda bi moral odit iz FDV in svojo privat solo za leaderje vzpostavit. S tem bi pridobili vsi.
15. avgust, 2008 ob 0:27
Prunk: Tajkunizacija (v šolstvu) je služiti veliko denarja z nesolidnim delom.
Atribut ‘Jambrekovih fakultet’ je, da nimajo niti lastnih prostorov niti lastnih zaposlenih (večina je zaposlena kje drugje, največkrat na javnih šolah;), ne potrebne ‘intelektualne infrastrukture’ (knjižnic, ipd.), ergo je znanstveno-raziskovalni potencial teh ‘fakultet’ slab.
Ko je govora o ustanovitvi npr. Evropske pravne fakultete (EPF) se je zgodila celo ta ‘nehigieničnost’, da je v svetu za visoko šolstvo (SVŠ), ko je ta odločal o odobritvi ustanovitve fakultete, predsedoval sam ustanovitelj te fakultete – Jambrek! Kot je znano, pa je SVŠ pred časom Jambreku ‘ne-odobril’ ustanovitev Nove univerze. Zdaj jamrek, ob pomoči janševikov v vladi, izvaja ‘napad’ na SVŠ, ki poskuša ‘razveljaviti’ ne-izgasovanje podpore ustanovitvi njegove ‘Nove univerze’, in sicer na način, da pod vprašaj postavlja ‘upravno sposobnost’ strokovnjakov v VSŠ, saj od njih terja opravljen ‘upravni izpit’. V sled tega bi bilo zanimivo izvedeti, ali so imeli člani SVŠ, ki so odobrili ustanovitev EPF opravljen ta izpit, in če ne, ali bo SVŠ razveljavil svojo odločitev glede EPŠ ter jo tako rekoč ukinil. Povedano drugače: če bi SVPŠ Jambreku dovolil ustanovitev, bi ga neopravljen ‘izpit iz upravnega postopka’ članov SVŠ prav nič ne motila. Dvoličnost za kozlat!
Kot rečeno, je večina kadra na Jambrekovih faxih zaposlena kje drugje, največkrat na javnih šolah; z Jambrekovimi fakultetami delujejo preko avtorskih ali podjetniških pogodb. V sled tega se postavi takšno ’sodelovanje’ pod vprašaj, saj zelo verjetno takšno sodelovanje ne ustreza merilom za akreditacijo. Poleg tega se ti Jambrekovi ‘honorarci’ (v povprečju) ne odlikujejo ravno z veliko produkcijo znanstvenih del, ta je uboga. Kot rečeno, Jambrekove fakultete so brez predavalnic (čista improvizacij), zato s ‘poukom’ ‘gostujejo’ na raznih krajih, npr.: v hotelskih dvoranah na Brdu in v Novi gorici (jep, hotelsko šolanje); ali v sejni sobi MO Nova gorica, v prostorih mariborske škofije (Hvaljen Jezus!), itd. Skratka, kvaliteta tega in takšnega študija je nikakršna, ali kot pravi Mencinger (v Mladini): ‘Kvaliteta teh študijev se bo pač prilagodila kvaliteti potencialnih študentov, torej bo šla navzdol’ Povedano drugače: te fakultete niso izraz neke odličnosti, pač pa ‘fast-food’ fakultete, ki jih drugje po vzhodni Evropi, ki so se šli takšne norčije z ustanavljanjem ‘privat0′ fakultet v najbolj tranzicijskih turbo-kapitalističnih časih. Daj jih zapirajo, ali propadajo, ker so se izkazale, da niso vredne pol počenega groša. Za ‘fast-food’ fakultete je značilno, da se one prilagajo (z nizkimi zahtevami) študentom in ne obratno, tj. da bi se morali študenti prilagajati (visokim) standardom fakultet. Ali kot pravi Mencinger: ‘Na te šole se vpisujejo predvsem tisti, ki na normalni javni šoli ‘falirajo’ ali zanjo nimajo časa, na njih pa tisto kar znajo, predavajo raznorazni honorarci. Temu potem pravijo ‘evropske’ ali ‘evro-sredozemske’ študije.’ Ponovimo še enkrat Prunka: Tajkunizacija (v šolstvu) je služiti veliko denarja z nesolidnim delom. Gre torej za čisto sesanje javnega denarja (ki se jemlje javnim šolam) v svrhe polnjenja žepov nekaj ‘jambrekov’, v zameno pa ti ‘jambreki’ ponudijo slabo kvaliteto študija in temu primerno ‘znanje’.
15. avgust, 2008 ob 12:17
IGOR ,
TI si moje sonce ki prežene oblake ,Moja svetla zvezda, ki kaže poti ……………..
http://www.youtube.com/watch?v=tOoL0xw-30o&feature=related
eh,
lp
peter
15. avgust, 2008 ob 17:36
Arogantni Lukšič, ti bi naj prevzel ministrstvo za šolstvo, ki še svojih otrok nimaš pravilno vzgojenih, pa ti naduti Levanič, ki si komaj opravil diplomo in nimaš o šolstvo TRI ČISTE, vidva Pahorjeva HEPANA BI NAJ VODILA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, pa lepo vaju prosim Gospoda !
15. avgust, 2008 ob 20:29
jaz pa menim, da bi bila lahko soliden tandem. G. Luksic zna stvari postaviti idejno, vkljucivsi leading principle, za g.Levanica pa se zdi, da mu jezik project managmenta ni tuj. Gotovo imata dovolj karizme in volje, da bi za sabo potegnila cel sistem.
mislim tudi, da ne bi podpirala druzinskih vrednot v smislu kot jih Zver - da bi nastavljala svoje druzinske clane oz partnerje.;)
15. avgust, 2008 ob 20:33
ah, zadnji odstavki, spet me je zanslo, minister Zver, ne Zver