Slovenija mnogo prepočasi črpa evropska sredstva, za kar sta kriva predvsem nizka administrativna usposobljenost in pomanjkljivo sodelovanje državnih institucij s terenom, je na novinarski konferenci pretekli teden v Ljubljani izpostavil svetovalec SD za razvoj Andrej Horvat. “Črpanje ni toliko problematično s proračunskega vidika, na primer da se sredstva ne bi mogla porabiti ali pa da bi to imelo makroekonomske učinke, marveč je zaskrbljujoče z razvojnega vidika,” je pojasnil Horvat. Izpostavil je nerealno načrtovanje vlade, ki je v letu 2007 zamujala s pripravo operativnih programov, zato ni moglo priti do boljšega črpanja.

Uvodni Andrej Horvat:

Glavni razlog za takšno stanje je po ocenah Horvata premajhna administrativna usposobljenost za porabo teh sredstev in premajhna koordinacija ključnih vladnih resorjev, ki so odgovorni za izvajanje kohezijske politike. “Razvojna politika nikoli ne sme biti preveč sektorska. V tem trenutku pa je preveč sektorska,” je ocenil. Rešitev vidi v usposabljanju kadrov, tako na državni kot lokalni ravni, ter v oblikovanju posebnih strokovnih mobilnih enot za pomoč nosilcem projektov. “Bistveno je, da imajo uradniki pozitiven odnos do izvajalcev in da se dejansko potrudijo pomagati za uspešno izvedbo,” je dejal Horvat.

Uvodni Anton Kampuš:

Pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra je potrdil tudi župan Gornje Radgone Anton Kampuš (SD), sicer eden najuspešnejših slovenskih županov pri črpanju evropskih sredstev. Skrbita ga predvsem hitrost in način pripravljanja razpisov za evropska sredstva. “Dogaja se, da se parametri razpisov čez noč spremenijo, to pa številnim projektom oteži prijavo,” je pojasnil. “Tako si država sama otežuje pogoje za črpanje evropskih sredstev, namesto da bi bili razpisi tako pripravljeni, da bi prijaviteljem pomagali izkoristiti kar največ evropskega denarja. To je končno v interesu države,” je menil. Po ocenah župana je problem tudi slaba informiranost, tako končnih uporabnikov sredstev o možnostih kandidiranja zanje kot vladnih uradnikov o tem, kakšne so potrebe na terenu.

Horvat in Kampuš odgovorajata na vprašanja Vesti:

Horvat in Kampuš na vprašanje o obveščenosti glede razpisov in pripravi projektov:

Država velikokrat razpisuje nekaj, kar mogoče ni potrebno ali pa vsaj ne v takšnem obsegu, kot si sama predstavlja, je pritrdil Horvat. Zaradi slabega črpanja evropskih sredstev projekti sicer niso ogroženi, vendar pa to pomeni, da se bo država počasneje razvijala, je poudaril. Rešitev po ocenah Horvata ne leži v pokrajinah. “Pokrajine niso nujen pogoj za črpanje. Razvoj je možen tudi ob boljši koordinaciji med obstoječimi akterji, predvsem v boljši koordinaciji politike z zasebnim sektorjem,” je pojasnil.

Ostala vprašanja in odgovori:

Denis Sarkić