bolečina nosu mu je pošiljala solze po licih in ga opozarjala, da me ne sme ponovno izzvati, meni pa je predrznost zagodla in me počasi, zaradi poniževanj na pločniku, spremenila iz siceršnjega liberalca v nestrpneža. na skupni poti do njegovega avtomobila sem začel s ksenofobičnim posploševanjem.
»vidiš, slovenci smo šli z evropo in se navadili na spolno revolucijo. z ženskami ravnamo enakopravno. v zameno za to pričakujemo, da so samostojne in seksualno prebujene. vi pa ste še vedno na ravni dunajske šole. našim pičkam odpirate vrata, jim plačujete pijačo, niste jim dolgočasni,… ampak to niste zato, ker ste neumni. neizobraženim se vedno kaj dogaja, ker je vsak problemček velik. in tudi čustveni ali strastni niste, kar pravijo. meni ste smešni in čustveno labilni. ženske fukate tako, da vam prehitro pride, ko pa se v razmerju pojavijo težave, jih pretepate, namesto da bi se z njimi pogovorili. in potem pričakujete, da vam bodo pičke zveste…«

»pazi, ko se vrnem…« je žugal medtem, ko je sedel v svoj avtomobil. speljal je, da so zaškripala prednja kolesa, obrnil, nato pa me želel zbiti. odskočil sem, k sreči me je zgrešil in oplazil prometni znak ter končno odpeljal.
v meni je še bolj vrelo. udarci, ki mi jih je zadal, niso hoteli popustiti, in njegov poskus, da bi mi polomil kolena, me je spravil v pekel. bil sem zloben in bil sem potreben. bil sem maščevalen. poklical sem mojco.

»kje si, pičkica? poredna si…«
»nisem upala prit. moj bivši je prišel in povedat sem mu morala, da grem s tabo ven.«
»zakaj imaš pa telefon, jebem ti mater?!?«
»hmm… nisem te mogla poklicat, ker je bil tu.«
»v redu. malo sem se napil. omotičen sem. kje si?«
»doma.«
»kje pa si doma? rad bi te videl.«

dala mi je napotke in avantura ugotavljanja glasnosti tenisačice v postelji se je začela. počakala me je pred hišo in tiho sem ji sledil. živela je s starši. v kleti je imela urejeno sobo in kopalnico.
»še ena nesamostojna pička več, ki sem jo spoznal. če me ne bo dobro zrajcala, je ne bom hotel pofukati, tudi če me prosi.« sem postavljal pravila.

nato sem ji pripovedoval o dogajanju v centru, vendar sem ji povedal, da sem se le branil, ker sem pacifist, in da nisem napadal, ter da so njenega bivšega odgnali mimoidoči prijatelji. dekletom so všeč visoki nabiti moški, ki niso agresivni, ampak usmiljeni tudi v borbi. očitno sem se ji zasmilil. sledovi popokanih žilic, podkožnih krvavitev in nastajajočih podplutb so naredili svoje. opazila je tudi daljno preteklost; brazgotine in sledove šivov.
»tole imam od prometne nesreče, to od tumorja, tiste brazgotine, vidiš, pa mi je naredil moj stari, ker me je kaznoval z ugašanjem cigaret na obrazu.«
udarci mojega življenja so jo naredili sočutno in potrebno. znašla se je na razpotju apoloničnega in dionizičnega. bila je tridesetletnica, ki ni mogla najti poti k enakopravnosti. morda sem bil en njenih zadnjih vlakov. na zofi je sedela majhna, nebogljena punčka, ki je dobila pravega moškega v negovanje. ta moški jo bo morda vzel za princesko, skrbel zanjo, morda pa jo bo le fukal in obdržal kot bojni plen nekončane seksualne revolucije.
začela me je lizati in poljubljati po modricah. godilo mi je. ko sem se zazrl v njen dekolte, sem postal še potreben. z roko je šla v moje mednožje in mi začela masirati kurca. stopil mi je in iz njega se je hitro pocedilo. produktivnost moje prostate me je redno presenečala. če bi bil ženska, bi iz mene lili potoki tekočine, ko bi mi prišlo, tako pa sem bil kosmat nabit tip, ki je bil v visoki pripravljenosti na reprodukcijo.
začel sem jo vzpodbujati: »delaš me neverjetno potrebnega. prasica si, da veš. ti je všeč, ko ga drkaš? vzemi ga, ohranil sem ga. iz pretepaškega ringa sem celega prinesel le zate. zdaj pa se mi oddolži, ker sem moral čakat in trpeti udarce tvojega psihotičnega bivšega jebača. tako mi ga daj, ja… a zdaj si pa lahko pridna? poglej se…«
»smrdiš, pacek nemarni…« je komentirala moj higienski maksimum in posegla po osvežilnih robčkih. z enim mi je zmasirala tiča, z drugim pa jajca. začela je sesljati in cmokati. kljub temu, da se nisem pripravil na novo spolno izkušnjo, ter da sem še vedno zaudarjal po dolgem dnevu, se me je lotila pogumno in brez predsodkov. stegnil sem roko, da bi v zahvalo dosegel njeno pičko, vendar je bilo to zaradi njenega položaja in riti skoraj nemogoče, hkrati pa mi zaradi bolečine v rami ni uspelo stegniti roke. prijel sem le za njene tangice ter jih napenjal in spuščal, napenjal in spuščal. napenjal. spuščal. napenjal. spuščal. napenjal. spuščal. napenjal. spuščal. napenjal. spuščal. napenjal. spuščal. napenjal. spuščal. napenjal. spuščal. potem je splezala na naslonjalo zofe in mi sedla na obraz, da sem pil iz vodnjaka večne mladosti. njena pička ni bila kultivirana in nekaj dlak se mi je zataknilo med zobmi.
ko sva pognala vrtiljak življenja, me je odneslo v drug svet. nisem smel gledati v njene prsi, da mi ne bi prehitro prišlo. pozabila sva na kavčuk. fukal sem jo v golo pičko. najprej je ona mene. nato jaz njo.
»ven ga moraš dati…« me je opozorila, jaz pa sem butal vanjo, jo davil in klofutal, da je bila vsa rdeča. všeč ji je bilo. potrebovala je velikega, težkega, močnega moškega. nisem se oziral na to ali ji je ali ji ni prišlo.

prasica je bila neverjetno tiho. ravno obratno kot bi pričakoval od glasne zvezde medvoškega tenisa. potem se je neprestano tresla in želela še, sam pa sem bil utrujen od minulega tedna in jo po četrtem položaju pošprical po joških.
segel sem po cigareto, da bi jo prižgal, pa mi je prepovedala. nato sem vzel plašč in ga oblekel.
»kam greš?«
»ven, kadit.«
»ne, počakaj, starša te bosta videla.«
»boli me kurac zanju.« in sem šel.
»duče, ostani še malo… dajva še enkrat!«
»ko te jebe. ne da se mi.«
na stopnicah sem zrl proti zgornjim vratom in opazil, da so bila odprta. vseeno mi je bilo. izstopil sem skozi vhodna vrata, prižgal cigareto in odšel domov.

v nedeljo popoldan me je poklicala in povabil sem jo k sebi. potreben sem bil.
fukala sva na glasbo marvina gaya. sovražil sem to ceneno hipijevsko zabavno glasbo, vendar so se ženske ob njej vedno počutile, kot da jih fuka zamorec z dolgim kurcem in otečenimi žnablji. drugače so se ljubile.
pričakoval sem, da bo vsaj tokrat, ko ni bilo blizu njenih staršev, glasnejša.
začel sem, raztural kot rocco siffredi, vendar iz sebe tudi tokrat ni spravljala glasov. sopihala je, to je bilo vse.
vedno znova sem se zaljubljal v glasne ženske in tiste, ki so imele tudi nekaj povedati medtem, ko so bile fukane. najrajši sem imel pripombe v nemščini, saj sem odraščal med drkanjem na nemško sinhronizirane porniče.
ta ženska pa je bila tih, povprečen fuk. ves razočaran sem po tretjem položaju zamolčal orgazem in prišel vanjo.
»prasec!« je zakričala in planila v kopalnico.
nato se je oblekla in odšla.
ni me več poklicala.

naslednji torek sem pri teniškem igrišču spet čakal na prijatelja. opazoval sem tri dvajsetletnike, ki so skozi žičnato ograjo smehljaje opazovali njen trening in pristopil.
»fantje, pustite punco, da igra. samo pri tenisu je tako glasna…«
»vemo, ja… penis ni tenis!« je izjavil največji važič med njimi.
sprva mi je bilo žal, da nisem za sprehajanje po njenem hodniku združenih narodov uporabil dežnega plašča, nato pa sem svoje skrbi utopil v družbi razuzdanih mlečno-zobnih maminih sinčkov. odeti v moški šovinizem smo se otročje režali, kadili in se dogovorili, da bomo kdaj v centru skupaj popili kakšno pivo.

gregor rozman