I FEEL WTO
Pogajanja o širjenju Svetovne trgovinske organizacije so propadla. Razvite države niso pristale na zahteve Indije in ostalih držav v razvoju po zaščiti kmetijskih trgov. Ti so ogroženi s strani močno subvencioniranega izvoza evropskih in ameriških kmetijskih korporacij. To je v zadnjih treh letih že tretji polom pogajanj o širitvi Svetovne trgovinske organizacije.
ZDA, EU in Avstralija so menile, da so Indiji popustili dovolj, saj so povečali kvote delovnih viz za indijske inženirje, s čimer naj bi pokazali pripravljenost na pogajanja. Nepopustljivost Indije gre pripisati predvsem dejstvu, da gre za volilno leto in ne dejanski želji po zaščiti ruralnega prebivalstva.
Sprostitev uvoznih dajatev in odprava administrativnih ukrepov za zaščito lastnega kmetijstva postavlja države na prepih mednarodnih trgov in špekulacij. Gana je pred liberalizacijo kmetijskega trga z lastnim kmetijstvom zagotavljala 60% riža, danes le 20. Večina uvoženega riža prihaja iz ZDA, kjer je proizvodnja močno subvencionirana. Podoben primer je Haiti, najrevnejša država v Amerikah, ki je pred vsiljeno liberalizacijo zadovoljeval skoraj vse potrebe po rižu, danes lastnega pridelka skoraj nima.

PLAN MEXICO OZ. OBOROŽENA NAFTA
Mehiški predsednik Felipe Calderon je s prihodom na oblast, trgovini z mamili napovedal vojno. Na ulice je spravil 25.000 pripadnikov policije in vojske. Od njegovega prevzema oblasti je število ubitih zraslo na več kot 4000. Med njimi so tako člani tolp kot nedolžni civilisti, novinarji, policisti in vojaki.
Po vzoru kompleta vojaške pomoči za boj proti trgovini z mamili v Kolumbiji nameravajo ZDA izpeljati podoben program v Mehiki. Iniciativa iz Meride oziroma Plan Mexico je vreden 1,5 mrd$. Zajemal naj bi boj proti mamilom, protiteroristično delovanje in nadzor nad mejo. Američani bodo urili pripadnike policije in vojske, dobavili vojaško opremo, sisteme za nadzor in obdelovanje podatkov za nadzor migracijskih gibanj iz Mehike in prek nje v ZDA. Dejanski prejemniki bodo tako v glavnem ameriška vojaška in IT industrija ter privatne varnostne družbe.
Nov paket “pomoči” je v resnici stopnjevanje “Partnerstva za varnost in napredek” v okviru NAFTE izpred treh let, kjer so trgovinski sporazum dopolnili z varnostnim. Bushevi administraciji je uspelo udejaniti koncept, da je ameriški obrambni perimeter na zunanjih mejah Mehike in Kanade.
Po mnenju kritikov takšnega boja proti trgovini z mamili se bo koncept militarizacije odražal tudi na drugih družbenih področjih, saj mehiški represivni organi že sedaj redno prestopajo okvire legalnega delovanja ne le v boju proti tolpam, temveč tudi v konfliktih s socialnimi gibanji. Ta bodo tako še lažje pospravljena v kategorijo boja proti terorizmu. Še posebej vroče zna biti ob napovedani privatizaciji naftne industrije, ki ji nasprotuje večina državljanov.

….ZGODILO SE JE ČISTO BLIZU NAS
Čeprav Italija ni Mehika, uveljavlja podobne ukrepe. Po uvedbi izrednega stanja, s katerim je vojski dovoljeno poseganje v civilne zadeve, je na ulicah italijanskih mest začelo patruljirati 3000 vojakov.
Kljub dejstvu, da vojaki za takšno delovanje niso izurjeni, bodo lahko aretirali ljudi, ki so jih zalotili pri kaznivem dejanju. »Javno« delovanje vojske bo trajalo pol leta. V primeru, da bo njihovo delovanje uspešno, jim bodo podaljšali delovanje še za pol leta.

Berlusconijev ukrep doživlja hude kritike tako s strani policijskega sindikata kot socialnih služb in humanitarnih organizacij, ki skrbijo za emigrante. Prvi se jezijo, ker policiji zmanjkuje denarja za plačilo nadur in goriva za patruljne avtomobile, drugi vladi in desnici nasploh očitajo ustvarjanje splošne paranoje, ki je sproducirala absolutno razliko med percepcijo državljanov in realnim stanjem. Italijanska mesta so v evropskem merilu med najbolj varnimi.

NEODVISNE VEJE OBLASTI?
Po pošiljkah antraksa na naslove širom Amerike leta 2001, je Bela hiša pritisnila na direktorja FBI, da napade z vraničnim prisadom pripiše delovanju AlKaide, torej drugemu valu napadov na ameriškem ozemlju.
Preiskovalci FBI-ja so to možnost nemudoma zavrgli, saj je bilo po analizi prahu jasno, da gre za kulturo namenjeno uporabi v vojaške namene.

PRIVATNA VARNOSTNO-OBVEŠČEVALNA SLUŽBA
Blackwater, ameriško podjetje, ki upravlja z največjo zasebno vojsko na svetu, širi svoje storitve v obveščevalno dejavnost. Vodja novega podjetja bo visoki uslužbenec CIE, ki je v zadnjem času nadzoroval program ugrabljanj “teroristov” po vsem svetu.
Storitve bodo ponujali tako vladam kot zasebnim korporacijam.

OROŽJE, NAFTA & INTERESI
Venezuela je prejela 24 ruskih lovcev Suhoj SU-30MK2. Pošiljka spada v sklop nakupov ruskega orožja, ki je po zahodnih virih vredna okoli 30 mrd $. Verjetnejša ocena vrednosti nakupov, ki bodo razporejeni v naslednjih 10 letih je 5 mrd$. Poleg letal Venezuela kupuje še pehotno orožje, tanke, helikopterje in protiletalske sisteme.
Venezuela kupuje rusko orožje predvsem zato, ker jim ZDA nočejo prodati rezervnih delov za letala F-16, blokirale so nakup španskih transportnih, pozneje pa tudi brazilskih šolskih letal, vse z izgovorom, da je v njih tudi ameriška tehnologija. Rusi tovrstnih pogojev ne postavljajo, celo več, Venezuela je namesto običajnih protidobav ruske energetske družbe povabila k investiranju v nova črpališča nafte na območju reke Orinoco, ki je glavna venezuelska naftna regija.
V medijih so se pojavile informacije, da naj bi se Chavez in Medvedjev pogovarjala tudi o vzpostavitvi ruske vojaške baze na venezuelski obali. Tuje vojaške baze so po Venezuelski ustavi prepovedane od l.1999. Takšen predlog je predlagala Chavezova oblast, volilci so ustavno določbo potrdili na referendumu.

ARABSKI LENUHI
V poročilu Združenih narodov ima območje Gaze najvišjo nezaposlenost na svetu. Ta znaša kar 45% in je dvakrat višja od povprečja Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. V letih izraelske blokade so zaprli kar 95% vseh tovarn, redukcije in oviranje dobave nafte pa onemogočajo resno industrijsko proizvodnjo.

…HALO BING, KAKO BRAT?
Finančna kriza je udarila tudi po ameriških zveznih državah. Guverner države New York je na izredni seji zakonodajalnega telesa predstavil spekter ukrepov, ki bi začasno zmanjšali proračunski deficit.
Država NY je zaradi slabe finančne situacije bank na Wall Streetu v zadnjem letu izgubila kar 97% davka na dobiček. V zadnjem kvartalu pa se je zadolženost povečala iz 21 na 26 mrd $, torej za skoraj četrtino.
Guverner je v svežnju ukrepov, ki bi omilili težko finančno situacijo, predvidel tudi delno ali popolno privatizacijo cest, mostov in predorov.

Jura Štok