Neprijetni dvojec
30. julij 2008 ob 11:31 | Jani Sever |Ugibanja o mogočih novih vladnih koalicijah po septembru 2008 že dolgo poganjajo domišljijo politikov in tistih, ki analizirajo slovensko politično sceno ter razkrivajo strahove in ambicije napovedovalcev.
Bo Slovenija dobila levo, desno ali tako imenovano veliko koalicijo? Vprašanje je bilo posebej aktualno pred kakšnim letom. Potem, ko so začele ankete vedno bolj nedvoumno kazati, da sedanja koalicija težko računa na ponovitev skupnega rezultata iz leta 2008. Le s kom naj SDS ohrani oblast? Kot najbolj elegantna možnost se je sama po sebi ponujala koalicija s SD. Ostale stranke so premajhne, da bi same lahko reševale enačbo. “Pomladna koalicija” plus SNS pa je kombinacija, o kateri so le redki na levi ali desni pripravljeni razmišljati na glas.
Možnost velike koalicije je spodbujala tudi benevolentnost Boruta Pahorja do vladnih potez in partnerstvo za razvoj, čeprav je bilo to samo še mrtva črka na papirju. Potem je bilo sanj konec. Borut Pahor jasno povedal, da si bo SD prizadevala za zmago, prevzem oblasti in spremembo vlade, v kateri ne vidi sodelovanja s SDS. Drugače tudi ni šlo. Spopad dveh velikih, ki računata na zavezništvo po volitvah, enostavno ne bi bil pravi spopad. A razlogi so tudi povsem ideološki, kar tisti, ki govorijo o tem, da živimo v nadideološkem času, pozabljajo.
Retorika desnice, pa tudi levice, je praktično ves čas ideološka. Če je bilo to na začetku Janševe vlade nekoliko prikrito s partnerstvom za razvoj in napovedovanjem gospodarskih reform, je po začetku tajkunske vojne rdeče-črno nasprotje ponovno vzplamtelo. Dvanajst let na petdeset podlage je obdobje rdečega in zadnja štiri leta so čas črnega imperija. Med njima ni videti prav nobenega znaka pomiritve. Z izjemo Desusa, ki mu nekako po čudežu uspeva pripadati obema svetovoma. Kot kaže predvsem po zaslugi Karla Erjavca.
Kljub temu ideje o tem, da bi bila za prihodnost države v prihodnjem mandatu najboljša koalicija med SDS in SD, še vedno živijo. Kljub temu, da to možnost doslej objavljeni programi strank dodatno onemogočajo. Kljub temu, da je večina vsebine programov ostala na povsem abstraktni ravni. A kljub temu nakaj razlik ostaja povsem jasnih. Zdravstvo bi SDS pospešeno privatizirala, medtem ko bi SD privatizacijo tako rekoč zamrznila. Podobno velja tudi za druge dele programov SD in SDS. SD je poudarjeno socialdemokratska, SDS precej izrazito liberalna.
Kaj naj torej počneta SD in SDS skupaj? Lahko se resno spreta. In glede na avtoritativnost vodje SDS ter averzijo do njegovega načina vladanja, ki jo zadnje čase vedno bolj pogosto izpostavlja tudi predsednik SD, je težko verjeti, da bi takšna koalicija lahko zdržala na oblasti ves mandat. Ne glede na to, kdo bi imel v njej vodilno vlogo. Morda bi si lahko predstavljali Boruta Pahorja kot zunanjega ministra. Vse ostalo se zdi kot znanstvena fantastika. In kaj bi takšna koalicija v najboljšem primeru lahko prinesla? Zdi se, da bi bil največji dosežek že to, da bi zmogla nekakšno kohabitacijo.
A to hkrati pomeni, da bi prav za vzdrževanje miru med partnerji najbrž porabila večino svoje energije. Je to tisto, česar si večina želi? Morda. Koalicija med SD in SDS bi konec koncev vrhunski dokaz sprave, če bi seveda uspela preživeti. Drugo vprašanje je, kako bi ji to lahko sploh uspelo. Najbolj enostaven odgovor se glasi, na račun delitve kolača, ki ga lahko prinaša vodenje vlade. Tako, da bi druga drugo dogovorno “samoomejevale”. Namesto “samoomejevanja” leve sli desne koalicije, bi dobili dogovorno “samoomejevanje” dveh velikih strank?
Možen je seveda tudi nenavadno optimističen scenarij, ki ga v Financah zagovarja nekdanji vodja UMARja Janez Šušteršič. Šušteršič navija za veliko koalicijo ker bi bila lahko, kot pravi: “… rešitev za našo največjo razvojno težavo, to je nenehno stegovanje dolgih prstov politike po gospodarstvu, civilni družbi in pravni državi.” Dve enako močni in med seboj nezaupljivi stranki naj bi enostavno ugotovili, da si ne moreta ves čas gledati pod prste in je zato za obe najbolj koristno, če sprejmeta rešitve, ki bodo politiki nasploh preprečile možnost “stegovanja prstov”.
Zanimiva ideja, ki predpostavlja, da v Sloveniji demokracija enostavno ne deluje. Da opozicija vladi ne more gledati pod prste in da javno mnenje vladajočih strank ne more prisiliti k “samoomejevanju”. Da lahko vladne stranke k “samoomejevanju” prisilijo samo druge vladne stranke. Da je vse samo stvar dogovora za zaprtimi vrati, mimo parlamenta in civilne družbe. Ni izključeno, da ima Šušteršič prav. Rešitev, ki jo ponuja je, temu primerno, nekako “prostozidarska”.
Jani Sever
30. julij, 2008 ob 12:15
“… javno mnenje vladajočih strank ne more prisiliti k “samoomejevanju” …”
Res je, javnega mnenja skorajda še ni. Mislim, da se tu skriva ključ za volitve 2012. Rabimo javno mnenje, ki ga lahko edina vzpostavi četrta veja oblasti, pod pogojem, da se njeno (intelektualno) jedro osamosvoji od vladajočih političnih opcij. So to samo sanje?
30. julij, 2008 ob 13:37
na vsak trg e-anketnico, ki se jo aktivira enkratno z osebno sifro, omejeno na en odgovor na vprasanje.., info o kodi dobi vsak drzavljan z volilno pravico po posti… pa me zanima kako bi potem vlada nabijala o anketah ki kazejo dobro :))))
30. julij, 2008 ob 16:14
Janševiki so se odločili za umazano predvolilno kampanjo. To jim nenazadnje svetujejo tudi tuji (konservativni) svetovalci. V publikaciji, ki jo je izdala evropska podružnica manipulatorskega think-tanka ameriških republikancev, konservativnim politikom in strankam svetujejo, da če javno-mnenjske raziskave kažejo dokaj izenačene rezultate ali če konkurenčna stranka znatno prehiteva, je potrebno sprožiti umazano predvolilno kampanjo. Če pa javno-mnenjske raziskave (JMR) kažejo dobro, potem je potrebno nasprotnika omenjati čim manj, osredotočiti pa se je potrebno na svojo kredibilnost. Glede na že zdajšnje pritlehne reakcije janševikov, je jasno, da se obeta umazana predvolilna kampanja, v kateri bojo dejanja podobna ‘vlamljanju’ v spletno anketo, produkcija lažnivih in klevetniških video-spotov, laganje in klevetanje v medijih (najbolj svež primer brezsramno laganja Grimsa), zloraba državnih institucij (vključno z DZ), ipd. akcije dobile še večjo ‘domovinsko pravico’ pri janševikih. Cilj pač opravičuje sredstva.
Problem janševikov pa je v tem, da takšna brezobzirna, manipuilatorska, žaljiva in lažnjivo-obrekljiva predvolilna kampanja $D$ oddaljuje od njenega cilja, ta pa je ostati na ablasti. Namreč janševiki delujejo po logiki, da je, kot metaforično pravi Lukšič, potrebno na eni strani ‘vse’ postreliti, na drugi pa podkupiti. Tj. s svojo kampanjo je Jajčki Janši res uspelo skoraj vse ‘postreliti’ znotraj desnega tabora (SLS in NSi sta statistično komaj živi, pa četudi se kateri uspe prebiti v DZ, ta ‘preboj’ ne jamči Janši ne večine, kakor tudi ni več nujno, da bi npr. SLS s tajkunskim bratcem Šrotom na čelu še enkrat stopila v Janšino vlado). Posledica tega ’streljanja’ na desni je, da (glede na JMR) v desni ’sferi’ dominira $D$, daleč za njo pa ni nič. Tj. tudi če bi $D$ uspelo doseči relativno večino na volitvah, si z zalogo ‘desnih glasov’ in strank ne more zagotoviti oblasti. Nujno bi bilo podkupovanje kake od strank ‘levega tabora’. Janša s tem demonstrira oz. projecira lastni pohlep do oblasti. Očitno je prepričan, da so vsi takšni kot on, in da si ljudje želijo oblasti za vsako ceno. Vendar je Pahor že večkrat dejal, da on oblasti za vsako ceno noče. Gregorič je takisto že večkrat ponovil, da bi bilo za Zares celo najbolj, če bi prvi mandat v DZ bila v opoziciji. No, zdaj pa preberem v Mladini, da so se SD. Zares in LDS odločile, da ne bojo sodelovale v vladi $D$. K takšni odločitvi nemalo pripomore tudi že zdaj umazan način kampanje, ki bo z vse bližjim datumom volitev še bolj umazano stopnjevala. Povedano drugače: skoraj zagotovo si je Jajček Janša že zdaj (s svojo pritlehno kampanjo) spodkopal obstoj na oblasti. Četudi bi zmagal, nima s kom vladati.
Edino ‘opravičilo’ za levo-desno koalicijo, ali za ‘veliko koalicijo’, bi bilo neko izredno stanje v državi. Da bi bili interesi države tako ogroženi, da bi bila potrebna velika koalicija. Glede na to, da je RS že dosegla nekatere deklarirane cilje, da je v EU, da je v EMU, da ji ne grozi vojna, ipd., je jasno, da bi bila velika koalicija nesmiselna. Takšne koalicijo so tudi sicer zelo naporne, o tem priča primer iz Nemčije, kjer imajo vzajemne težave drug z drugim partnerji v rdeče-črni koaliciji. V Avstriji pa se pripravljajo na predčasne volitve, ki bojo takisto v septembru, po tem, ko je po 18 mesecih razpadla rdeče-črna koalicija. Če Jajček Janša računa na relativno zmago in na to na ‘podkupovanje’ levih, je očitno, da se je za*ebal! Levi v primeru zmage $D$ ne bi šli v koalicijo.
30. julij, 2008 ob 16:20
Sem proti dvojcem. Sem za skif!
30. julij, 2008 ob 16:40
ED še preden si začel s pisanjem tvojega komentarja, si imel v mislih samo eno stvar. Razkril si jo že v prvem stavku. Namreč tudi tvoji sočni izrazi nakazujejo, da je tako imenovana “umazana kampanja” tvoje delo.
Glede velike koalicije, oz. katere koli druge pa je zelo preuranjeno govoriti. Na ankete se pač ne moremo zanašati, to nas uči izkušnja iz leta 2004.
Sam mislim da velika koalicija ni znanstvena fantastika. Pahor zelo hitro menja svojo naklonjenost, spomnimo se samo ljubezenskega pisma. Vendar je res, da mu vse skupaj otežuje stara komunistična garnitura. To je še en dokaz več, da komunist najverjetneje zelo težko živi v demokraciji. Vse besede levih strani, ki v naprej zavračajo sodelovanje, živo spominjajo na totalitarne čase. Takrat in sedaj so bili za “ta rdeče”: dialog, konsenz, sodelovanje zgolj in le utopija.
30. julij, 2008 ob 17:26
@ Pepi:
Pepi, ali si nepismen, ali pa ‘nič ne vidiš, nič ne slišiš, če pa že govoriš, pa govoriš neumnosti’. Npr. Grimsove laži in manipulacije so neovrgljiv fakt in ne moja ‘umazana’ propaganda. Klevetniški predvolilni prijemi v npr. ‘kompatibilnih’ publikacijah, kot je Slovenski tednik, tudi. Itd. Itd. Vendar ni to razlog, da odgovarjam tvojemu slaboumnemu pamflet-postku, pač pa razlog tiči drugje. Gre za to, da je tvoj zmazek tipičen primer umazane propagande, ki obnavlja zgdbico o komunistilčni garnituri, teorijo zarte o Kučanu (čeprav ga ne omenjaš), teze o rdečih 15 letih na 50 let podlage, itd. Skratka ujetost v ‘znani’ rdeče-črni diskurz. Poanta mojega posta pa je povsem druga, kakor tudi izjave Pahorja, Kresalov, Golobiča. Ne gre za to, da bi bila ideologija ali zgodovina razlog za nezmožnost sklepanja velike koalicije, ti ‘elementi’ v RS pravzaprav nikoli niti niso bila ovira, saj so vse Drnovškove koalicije bile ‘velike’, ‘mostograditeljske’. In tako kot je to praksa v tujini, ne iz ljubezno med strankami, pač pa iz nuje. Zadeve pa so danes v RS nekoliko drugačne, kot so bile za časa Drnija. Tj. velika koalicija ni več nujna. ‘Veliki projekt’ včlanitve v EU je ‘ad acta’, RS tudi ne grozi vojna, itd. Gre za to, da ‘velike koalicije’ niso več potrebne, poleg tega pa so še naporne. Lep dokaz temu je Avstrija, kjer gredo septembra na predčasne volitve, ker je velika koalicija radi konflikta med črnimi in rdečimi razpadla. Vendar slo-levica ne odklanja povezovanja s $D$ le radi ‘nenujnosti’ in ‘težavnosti’ velikih koalicij, pač pa tudi zato, ker v politični praxi $D$ odseva neka druga politična kutura. Če hoče nekdo biti verodostojna alternativa janševistični avtoritarni praksi, logiki fuhrer-prinzipa in logiki teoroije zarot, logiki pošiljanja ljudi na ginekološke preglede, žaljenja, laganja, plagiatorstva, ipd., potem po volitvah ne more sklepati koalicije s stranko, ki prakticira takšno praxo. Povedano drugače: če neka stranka drugi stranki ali strankm nonstop očita totalitarnost, o njej širi teorije zarote, utemeljene na lažeh, poenostavljanjih, manipulacijah, itd, če člane te stranke ‘obdeluje’ tudi na osebni ravni, itd. je od te stranke-očitkarjev povsem neverodostojno, da bi se po volitvah pa ’spogledovala’ s stranko ali strankami, ki jih je pred volitvami prikazovala v skrajno negativni luči. Zelo nenavadno pa bilo tudi, če bi stranka, ki je je tarča umazanih očitkov in laži sprejela ponudbo. Skratka, če nek potreben pobalinko o neki deklini širil laži, da je velika kurba in velika radodajka, ki se da dol z vsakim, potem ne sme biti začuden, ko mu bo ta ‘radodajka’ dala dvojko. S tem, ko mu da dvojko, demantira njegove laži. Če pa mu ne da dvojke, pa se morda izkaže, da je imel pobalinko celo prav. A v tem primeru se postavi vprašanje, zakaj ta pobalinko išče sex pri kurbah, če pa je v ‘predvolilni kampanji’ to kurbirstvo problematiziral. Odgovor je ta: pobalinka pravzaprav ne moti kurbirstvo dekline, njega zanima le sex (beri: oblast). Pa četudi s kurbo.
30. julij, 2008 ob 18:08
Velika koalicija dveh “rahlo” nasprotujočih strank spominja na način vladanja v stari Šparti; tam sta bila na oblasti dva kralja, ki sta morala biti med seboj skregana. Baje, da je dajalo to konstruktivne rezultate.
30. julij, 2008 ob 18:52
TOVARIŠ KOMISAR PEPEK,VSE KAŽE , DA RAVNO PRIHAJAŠ IZ IZOBRAŽEVALNEGA SEMINARJA V TVOJI BRATSKKI cUBI.vERJAMEM, DA SO TE TEMELJITO PODUČILI, KAKO BRILJANTNO, ENKRATNO. PREČUDOVITO DELUJE BOLJŠEBVISTIČNO- CASTROV UBIJALSKI REŽIM V NADVSE UBOGI IN OBUBUŽANI cUBI.vSAKO PRENAŠANJE TEH ZLOČINSKIH IN KOMUNJARSKIH REXCEPTOV BOMO V SLOVENIJI PREPREČILI TAKO ALI DRUGAČE.
30. julij, 2008 ob 19:46
Neumno je trditi, da Šušteršičevo razmišljanje o oblikah koalicije predpostavlja nedelovanje demokracije, sploh pa njegove alternative ne predpostavljajo, da opozicija vladi ne more gledati pod prste. Za takšno neumnostjo stoji politikantsko navijanje za neko drugo koalicijo, ki pa bi bila podobno nekonsistentna (LDS ni kompatibilna z Zaresom in SD). Za to neumnostjo pravzaprav stoji še ena večja neumnost, namreč tista Golobičeva o samoomejevanju.
30. julij, 2008 ob 22:01
Aha. Vsi ste pisali največje neumnosti razen ervinatorja, ki mu je uspelo pisati še večje.
30. julij, 2008 ob 22:14
Jani hodi ko mačk okoli vrele župe in hoče lepo naokoli povedat,da tako željene leve koalicije ne bo…Da bo JJ še kar premjer,kateri bjondo bo skoču z njim je pa še vprašanje…
30. julij, 2008 ob 22:40
Jaz bom propagandni minister !
31. julij, 2008 ob 0:06
Hej, ribič, a SDS-ov glasovalni računalnik je tudi dobil volilno pravico? Ker če je tako, bo JJ dobil običajnih 90% in ne bo rabil koalicije.
31. julij, 2008 ob 0:13
Zbik, moj komentar se nanaša zgolj na Janijevo besedilo. Ostalih komentarjev nisem prebral.
31. julij, 2008 ob 9:02
Fika;
ne, uporabljamo Ninamedijo
31. julij, 2008 ob 9:52
Uporabljate? Kakšno funkcijo pa imaš, razen odpiranja vinskih flaš?
31. julij, 2008 ob 10:14
Fika:
jebem radioznale,
Kaj se je zgodilo z Dnevnikovo internet anketo,da so jo skinili? Ni kazala prav? Skušal sem dvakrat glasovati,pa ni šlo.So SDS najčrtno pustili zmagati? Zavaravanje protivnika?
31. julij, 2008 ob 10:44
A se vam je računalnik pokvaril, da si moral na roke glasovat?
31. julij, 2008 ob 11:54
Fika;
virus je napadel že štajersko prestolnico
Anketa Večera: SDS v vodstvu pred SD
Maribor, 31. julija (STA) - V Večerovi julijski anketi je na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo, 17,7 odstotka vprašanih odgovorilo, da stranko SDS, 14,6 odstotka anketirancev bi svoj glas oddalo za stranko SD
31. julij, 2008 ob 12:29
Aha, mislil si na veliko koalicijo s strankami Ne vem / Ne bi šel volit / SDS.
31. julij, 2008 ob 12:38
fika;
vidim,da te zanimajo ankete,kjub vsemu… Boste Toševskega kej angažirali, tole ne kaže dobrio…
31. julij, 2008 ob 13:39
Priznam, zdelo se mi je neverjetno, da SDS nima običajnih 95%. Potem pa se je izkazalo, da je šlo za telefonsko anketo in da ni šlo za glasovanje preko interneta ali SMS sporočil. Škoda, res.