PROBLEMI MED PRIJATELJI

V najnovejši strategiji ameriškega ministrstva za obrambo med zavezniki ni omenjen Izrael.
Čeprav gre najverjetneje za tehnično napako, se odnosi med državama poslabšujejo zaradi različnih strategij do Irana in njegovega jedrskega programa. Izraelski politiki so stalni obiskovalci Washingtona, kjer lobirajo za ameriško podporo napada na Iran.
Glavni nasprotniki napada so predvsem generali, obrambni minister Robert Gates in zunanja ministrica Condoleezza Rice, ki svarijo pred strateškimi posledicami takšnega napada.
Po mnenju nekaterih upokojenih analitikov CIE je Izrael pripravljen izvesti sabotaže ali celo napade na ameriške enote v Perzijskem zalivu ali Iraku, da bi vpletel ZDA v napad na Iran.
Razmerje sil v administraciji je dokaj krhko, še posebej ker je Dick Cheney odločen zagovornik preventivnih napadov in mojster spletkarjenja za predsednikovim hrbtom.

IZSILJEVANJE ICCja

Vse kaže, da je Mednarodno kazensko sodišče vložilo obtožnico proti Sudanskemu predsedniku Omarju Hasanu al-Baširju zaradi stalnih pritiskov Busheve administracije. Takšnega ukrepa ni zahtevala nobena druga država, celo več, Afriška unija, ki se jo zadeva najbolj dotika, je temu v celoti nasprotovala.
ZDA niso nikoli ratificirale sporazuma o Mednarodnem kazenskem sodišču, zato pri njegovih odločitvah nimajo nikakršne formalne besede.
Za človekoljubno retoriko se skrivajo dejanski gospodarski in strateški interesi. ZDA so že iz časov Clintona v slabih odnosih s Sudanom. Državo stalno obtožujejo islamskega radikalizma; zbombardirale so jim tovarno zdravil in se za to dejanje niso nikoli opravičile; denarno podpirajo separatistična gibanja, posebej tam, kjer so odkrite zaloge nafte. S prihodom Busheve administracije so se odnosi še zaostrili, saj ta odkrito podpira zamenjavo režima.
ZDA od sudanske nafte trenutno nimajo koristi, saj so glavni investitorji in odjemalci Kitajci, Indijci in Malezijci. Z razdelitvijo države na tri ali štiri dele bi se razmere za ameriške in britanske naftne korporacije bistveno izboljšale.

PRAVICA DO PARANOJE

V najnovejši knjigi o ameriškem mučenju prihaja na dan, kako radikalna je v resnici trenutna ameriška administracija.
Agenti FBIja niso hotel sodelovati v zasliševanju zapornikov v Guantanamu, ker so menili, da gre za mučenje. Takšna priznanja zato nimajo nikakršne pravne veljave. CIA je tako dobila navodila, ki agentom omogočajo poljubno ravnanje z zaporniki, če le verjamejo, da ne povzročajo trpljenja ali poškodb namerno. Iz fraze je bila izvzeta celo beseda “upravičeno”, ki ponavadi stoji ob takšnih definicijah “verjetja”.
Osebje ministrstva za pravosodje se je poskušalo ograditi od politik Bele hiše in političnega vrha ministrstva. Izredno konzervativen predstavnik tega ministrstva je po sestanku v Beli hiši, kjer so odobrili mučenje kot legalno metodo, dejal, da je sedaj prepričan, da so državo prevzeli norci.
Prav zaradi razkritij v zvezi s procesom legalizacije mučenja oz. krutih in nehumanih metod zasliševanja, nekateri konzervativni odvetniki pozivajo predsednika Busha, da prepreči preiskave in v naprej pomilosti vse, ki bi bili obsojeni v zvezi z odločitvijo administracije, da dovoli mučenje in ostale nelegalne programe sledenja, ugrabljanja, prisluškovanja in izdajanja državnih skrivnosti.
Zaradi bojazni, da jim prisluškujejo, so vplivni pravniki ministrstva za medsebojno sporazumevanje razvili sistem kod. Največji strah je za večino udeležencev predstavljal podpredsednik Cheney, ki ni toleriral pomislekov ali nasprotovanja.

GOSPODARSTVO JE NAČELOMA ZDRAVO

Bela hiša je predložila osnutek proračuna za naslednje leto, ki bo državo dodatno zadolžil za kar 490 mrd $. V ta znesek niso vključeni direktni izdatki za vojni v Iraku in Afganistanu, enako velja za odkup terjatev največjih dveh hipotekarnih ustanov. Ti dve posedujeta polovico vseh ameriških hipotek v vrednosti 6000 mrd $. Kongres je odobril nov limit zadolževanja države, ki je postavljen na skoraj 11000 mrd $. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da je vrednost ameriških nepremičnin še vedno precenjena za 8 do 20 %.
Proračunski primanjkljaj je posledica vojn, davčnih olajšav za najbogatejše in paketa stimulacij za propadajoče banke in hipotekarne ustanove.
Predsednik Bush je prvo leto predsedovanja prevzel proračun, ki je imel 128 mrd $ presežka oz. 250mrd $ nerazporejenega presežka preteklih let.

DAVKI SO ZA REVNE

Ameriški senatorji zahtevajo ukrepe, ki bi najbogatejšim državljanom preprečili izogibanje plačevanja davkov na domačih tleh. Vrednost za državo izgubljenega premoženja je ocenjena na 100 mrd $.
Na 19.000-ih računih švicarske banke UBS, ki je poleg Liechtensteinske LGT ena glavnih preiskovancev, je skritih 18 mrd $.
Drugo priljubljeno korporativno skrivališče so Karibi, še posebej Kajmanski otoki, ki spadajo pod Britansko krono. Na enem samem poštnem naslovu je recimo prijavljenih kar 18.000 podjetij.
Problem je svetoven, saj je premoženje najbogatejših izredno mobilno, plačevanje visokih davkov pa nepriljubljeno.

Jura Štok