Odgovor Ministrstvu za obrambo
28. julij 2008 ob 11:00 | Elena Pečarič |Ne želim biti nevljudna, a odločno zavračam vaš pokroviteljski slog s katerim odgovarjate na moje pisanje. Ne potrebujem zahvale, ker razmišljam, saj je to tisto, kar me opredeljuje, utemeljuje in je tisti ključni pogoj za svobodo in neodvisnost uma. Zame še toliko bolj pomembno dejstvo, ker sem povsem odvisna, ne le od fizične pomoči, ampak tudi od aparatur.
Lizbonsko pogodbo sem pričela brati kot »popoln laik«, kot radovedna in naivna državljanka, ki ji ni vseeno kaj se ima zgoditi in dogajati v naši bližnji prihodnosti. Kar ne prenesem in na kar se moram odzivati je aroganca in samovolja oblastnikov, ko preprosto počnejo kar se jim zdi in nas z neumnimi argumenti ali plehko propagandnimi prijemi skušajo prepričati v njihov prav, za naše dobro in v korist. Kot filozofinja, ki je med svojim študiju prebrala že veliko težje in zahtevnejše tekste, se prav gotovo nisem prestrašila branja teh nekaj 300 strani neprečiščenega, suhoparnega pravnega besedila. Prav nasprotno tisto, kar se je zdelo suhoparno, se je izkazalo kot izjemen vir in izziv za moje nadaljnje razmišljanje in pisanje.
EU je nastala iz gospodarskih in ekonomskih vzrokov in z željo po oblikovanju skupnih politik ter enotnem trgu in vemo, da je interes po združevanju v prvi vrsti, interes gospodarskih in političnih elit. Da se o tem prepričate je dovolj pogledati, misli in ideje že v Rimski pogodbi.
Sama pa sem ogorčena nad izjavami, ki kažejo na vsesplošno amnezijo, ki je očitno preplavila te kraje, ko se upa javno trditi, da v zadnjih 60-tih letih v Evropi ni bilo vojn in to naj bi bila posledica, rezultat, učinek ali doprinos oblikovanja Evropskih povezav, ki »delujejo kot dejavnik stabilizacije«. Ne glede kje danes poteka Schengenska meja, je bila zame vojna na Balkanu v samem osrčju Evrope in si res ne znam pojasniti, s kakšno lahkoto se s to tragedijo pometa in pospravi. Še posebej tu v Sloveniji, kjer smo z narodi in narodnostmi v bivši Jugoslaviji toliko let delili skupno usodo in bili vzgojeni v bratstvu in edinstvu. Gre za tipično potlačitev zaradi občutka krivde, nemoči in poizkusa ohranitve fantazme o uspešni in mirni Evropi.
Prav vojaška produkcija in tehnologija predstavlja velik gospodarski interes ne le v Evropskem, temveč v svetovnem merilu. Panoga, ki mogoče¸ poleg farmacevtske ne pozna kriz. Ni naključje, da se mnogokrat dopolnjujeta in sodelujeta, saj obe delujeta na principu samoohranitve in reprodukcije, reprodukcije pogojev za lasten obstoj, razvoj in utemeljevanje svoje potrebnosti. To pomeni, da se ustvarjajo krizna žarišča, da se lahko »kriza« panoge reši, torej ustvarijo se pogoji za oborožene konflikte ali »potrebe« za posredovanje, kjer se proizvedene zaloge vojaške tehnologije porabijo in prodajo.
V vašem dopisu, pa kot, »da bi rožice sadili« ali nam pripovedovali pravljico v katero žal ni mogoče verjeti. Kot veste, o Lizbonski pogodbi nismo odločali državljani in državljanke Evrope, z izjemo Irske, kjer so jo zavrnili. To dejstvo bi morali evropski in tudi slovenski politiki upoštevati z vso resnostjo in znova začrtati okvire za sodelovanje brez preglasovanja, oziroma neupoštevanja mnenja evropskih volivcev in volivk. In prav Irski »NE« je šolski primer ohranitve demokracije.
A to voljo za »NE« se želi izigrati. Tako kot smo bili izigrani tudi vsi mi, Evropejci v naših nacionalnih parlamentih, kjer so se poslanci in poslanke odločali v našem imenu, ne da bi vedeli, kaj in o čem se odločajo. Mnogi je niso niti prebrali, kaj šele, da bi kaj razumeli; glavno je bilo prvi v čredi poslušnih ovac. To je res pomemben dokaz spoštovanja državljank in državljanov in izkaz spoštovanja države, pove pa vse tudi o suverenosti, odločnosti, avtonomnosti, dostojanstvu in pokončnosti, ki jo premorejo naši politiki.
Ni treba, da gremo v analizo sestave oboroženih sil držav članic EU, trenda opremljanja njihovih oboroženih sil in izkušenj v humanitarni akcijah kot predlagate, dovolj je, če pogledamo dogajanja s tega področja v Sloveniji, da nam postane močno slabo. Lahko bi bilo celo smešno do absurda, če ne bi bilo naravnost perverzno v kakšne namene in s kakšno lahkoto se troši denar. Ne bom se spuščala dlje v odgovarjanje vašemu pisanju glede uporabe oklepnikov, saj je pod nivojem vsakršnega komentarja.
Če si pogledate člene, ki v Lizbonski pogodbi govorijo o zunanji varnostni in obrabni politiki EU, ugotovite da gre za neposredno spodbujanje k vlaganjem in razvoju vojaških tehnologij, ne pa za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov. Vse za humanitarne namene, ali ne? To povejte tistim otrokom v Afriki, ki ostanejo brez rok ali nog, ko naletijo na bombo »igračka«. Le te proizvajajo v različnih krajih Evrope, sestavijo jih pa na kakšnem drugem kontinentu. Posel pač.
28. julij, 2008 ob 11:34
Se z gornjim člankom popolnoma strinjam in obžalujem, da se to državljani dopuščamo. Politiki so nas hudo prevarali!
28. julij, 2008 ob 12:20
Ta naša demokracija gre po sistemu tozdov, takrat je izjavil eden teh direktorjev, ko je bil dobre volje in rekel: Ja,,ja sem za samoupravljanje; samo ne mešajte se mi v njega!
Verjemi brez vojske ne gre, ali bo sploh kdaj šlo; kakšen naj bi bil svet brez orožja in vojske; ali bo v modernih vojnah človek sploh sodeloval? mislim, da se tu da kar marsikaj povedati.
Milan,Velenje
28. julij, 2008 ob 12:29
..elllena na volitve,takšnih primankuje ..moj zagarantiran…!
spošno mislim ,da premalo “dipl. filozofov “aktivno” vključenih v politiko..!
28. julij, 2008 ob 13:35
Milan: nikoli, do konca življenja, dokler bo zadnji spomin name živ, dokler bo zadnji mali gen, soroden mojim, živ (ja, do konca!) ne bom verjela, da je VOJSKA potrebna! Nikoli, nikdar! Je popolnoma nepotrebna stvar, ki se je oklepamo, čeprav so zametki vojske nastali takrat, ko je bila verbalna komunikacija še preveč omejena, da bi se zmenil. Vojska je samo podpora zafrustriranih posameznikov, ki namesto svoje pameti uporabljajo orožje, za katerega se potroši ogromno enega denarja, tekmujejo pa v bistvu v tem, kdo ima večjega. Osnovnošolsko? Saj je!
Ne govorite mi o potrebi po obrambi in posledični potrebi po vojski. Lepo vas prosim, zakaj pa imamo usta in pamet? Da se zmenimo, se mi zdi! Če se menimo 50 let, 60 … nima veze. Vojska je nepotrebna! Ne verjamete? Pa poskusimo!
28. julij, 2008 ob 13:35
Mislim da je mnenje avtorice povsem legitimno, toda naivno in zaradi tega skregano z realnostjo.
28. julij, 2008 ob 13:57
Zelo argumentirano, četudi morebiti za zadnjega komentatorja naivno, trezno, premišljeno in predvsem modro, mogoče netaktno do Ministrstva za obrambo.
V današnjih razmerah, ko je ozemeljska, finančno-monetarna in ekonomska suverenost prenešena na tuje gospodarje z navdeznim ustvarjanjem participacije in soodločanja, se pomen slovenske vojske dejansko zmanjšuje. Ve se, da zaradi članstva v NATO smo prisiljeni nabavljati vojaško opremo četudi je to proti vsaki človeški logiki, ker so nas naši voditelji zavezali k temu.
Vojska bi imela največji smisel prav za humanitarno pomoč doma in je s civilnim služenjem vojaškega roka v korist socialno šibkih izpolnjevala veliko poslanstvo, ki je ugasnilo s profesionalizacijo vojske.
Leta 1989 je vse temeljilo na tem, da ne bi več slovenskih fantov pošiljali na tuje, veljal je sistem TO in SLO, ki sploh ni bil slab v tistih razmerah. Danes namesto, da bi to zaradi česar je bil Janša zaprt, počeli, počnemo ravno nasprotno.
V spremenjenih razmerah smo Slovenci lahko lahek plen večje države, ki bi se spravila na nas, me res zanima, če bi nas NATO učinkovito branil. Ker pa vsi zatrjujejo, da kaj takega v EU in NATO vzajemnem sistemu varnosti ni mogoče.
Slovenska vojska bi morala spremeniti svoj namen v nevojaško humanitarni usmeritvi s katero bi lahko premagali mnogo težav. Mladi ljudje bi tako krepili in dobili občutek solidarnosti.
Naivno gor ali dol. Gre za življenje naše generacije in naših otrok.
Ko sem bil v tujini me je nekdo vprašal iz kje sem: “Slovenija, predsedujoča nedavno EU, Janez Janša predsednik Vlade RS”.
Je dejal: “Who the fuck is Janes Jansa, I know Tito, Yougoslavia, Slovenia near Poland”.
28. julij, 2008 ob 14:09
Človek ne more verjeti, da obstajajo naivneži tipa nejas. Po takšni logiki tudi policije, sodstva in ostalih institucij ne potrebujemo, ker se baje lahko vse zmenimo. Usta ima že vsak, za pamet pa nisem prepričan…
28. julij, 2008 ob 17:46
@Farad
Naiven si ti, ker ohranjaš stara prepričanja, da je treba veliko vlagati v vojsko in ker gojiš “plesniva” prepričanja o nujnosti proizvodnje orožja in trgovanja z njim.
Vojaški napad na drugo državo v današnjem času velja za primitivno dejanje. Taki primitivizmi se največ dogajajo na žalost s strani ZDA in v afriških državah in še to zaradi denarja, moči, oblasti s strani korporacij podkupljenih posameznikov.
Namesto, da vlagamo v izobraževanje, zdravstvo, znanost, vlagamo v orožje. To je primitivno. Svet je sposoben živeti v miru, če si tega želimo. In vsi navadni ljudje tega sveta si to dejansko želimo.
Namesto, da države “demokracije” izzivajo druge države, kjer vlada drugačno pravo in vrednote bi morali delovati diplomatsko. Je McDonalds uporabil orožje, da je prisoten praktično v vsakem kotičku na tem planetu? Ne! Ljudje sami ga hočejo! Tudi demokracijo ni smiselno (je primitivno) uvajati z vojaško silo. To je pravzaprav v nasprotju ideje demokracije. Demokracija se sama širi, ker si to ljudje želijo. Prišla bo v vsak kotiček na tem planetu v takšni ali drugačni obliki.
Ta svet bo moral prerast igranje z igračkami orožja in zaživet v miru. In ne, to ni utopija. Utopija je ideja v glavah ljudi, ki dvomijo in jih je strah drugih in samih sebe. Utopija, da je mir možen je ideja ljudi, ki ne želijo živeti v miru. Bolj ljubijo vojno in orožje, kot mir. Zato pravijo, da je svetovni mir utopija.
28. julij, 2008 ob 18:28
Predpredzadnji stavek sem napačno napisal, pravilno je tako:
Utopija, da mir ni možen je ideja ljudi, ki ne želijo živeti v miru.
29. julij, 2008 ob 0:26
…g.”obrambni” minister pridružite se moškim, ki razmišjajo s prepričanji in presegajo strah.. to je “moška”
kreativnost.. razvoja miru..v samemu sebi in v svetu..!
..
29. julij, 2008 ob 12:49
general, tudi ko omenjaš Nemčijo marsikomu pride asociacija s Hitlerjem.
29. julij, 2008 ob 17:32
Nekdo je rekel, brez vojske ne gre. Toda, kdo bi nas sploh lahko napadel? Okoli in okloli je sama demokracija in države EU. In s kom bi se sploh branili, s štirimi letali in štirimi helikopterji, ha, ha??? Če nekdo zagovarja vojsko, potem naj velja enako za posameznika, da se lahko z orožjem brani, če je napaden? Sploh pa s svojo vojaško pomočjo NATU, Slovenjiha izgleda bolj kot klovn, ki si je nadel preveliko obleko, da bi bil videti večji in pomembnejši. Sploh pa, je bojda teritorialna obramba s policijo premagala JNA in ne vojska. Slovenija vojske sploh ne potrebuje, ima pa jo predvsem, da skupaj s policijo zaščiti sedanje politike pred lastnim ljudstvom ob morebitnih nemirih. Tako je to!
30. julij, 2008 ob 5:47
…tako je to branko..!
“trenj” v policiji?…zakaj toliko odhodov (izstopov)? preobrazba?!…. “sedanja” struktura,morda (še) preveč “pripadajoča” narodu !?
3. avgust, 2008 ob 17:14
Prepričala si me.