Komunikacijsko – bivanjske cone
24. julij 2008 ob 9:42 | Delta Nu |Fetišistične ikonografije množične kulture so realni del vsakdanjosti sodobne družbe. Skozi te se je hkrati pričela razvijati tudi široka socialna dinamika, ki omogoča oblikovati mreže - elektronske skupnosti, ki postajajo realne komunikacijsko - bivanjske cone. Med že nekaj časa zelo popularnimi tovrstnimi komunikacijskimi okolji so spletne socialne mreže. V gobalnem pomenu so najbolj obiskane med njimi prav gotovo YouTube, MySpace in Facebook, znotraj katerih vsebolj postaja želja po povezovanju in enakosti osrednji pomen uporabnikove identifikacije. Poleg tega pa sta pojava open source programske opreme in piratstva znotraj www povzročila «demokratizacijo» digitalnega, kar je odprlo pot najrazličnejšim produkcijam.
Kljub temu, da je tehnična težavnost okolja naših komunikacijskih mrež kaj krhka nasproti stabilnosti elektromagnetnega okolja v naravi, pa so idealizirani referenčni materiali iz teh množičnih medijev velikokrat reprezentirani kot najvišja referenca moči – kot ultimativni superiorni fetiš informacijske družbe. Medijska družba idealizira naš tehnološki obstoj in s svojo vseprisotnostjo «odlično»/»prepričujoče» govori, kar se lahko (de)kodira kot metafora kulture spektakla.
Ena od problematičnih metod medijske manipulacije se pojavlja v simbolih, ki nastajajo kot posledica te globalne komunikacije in medijske tehnologije. To se najbolj odraža v prirejenih podobah prezentiranega materiala, ki se pojavlja na različnih spletnih mrežah, saj so te podobe dostikrat reprezentirane skozi poenostavljanje in idealizacijo najrazličnejših dogodkov in podob. Posreden vpliv na tovrstno ikonografijo seveda izhaja predvsem iz območja televizije, filma, oglaševanja in računalniške grafike, s katerimi se neprestano srečujemo vsak dan.
Z navideznim preseganjem problema prostora zaradi omogočene vsevečje mobilnosti ter lahkega dostopa do uporabe globalnih komunikacijskih mrež in na drugi strani časa zaradi vsevečjega razvoja bio – kemične industrije in s tem podpiranja čaščenja kulta mladosti, postaja čas naš osrednji kapital. Zato način delovanja sodobnega posameznika v današnjem prvem svetu večinoma poteka skozi utopični motiv doseči »svobodo« skozi poizkus preseganja omejenosti prostora in časa. Ti procesi so večinoma posledica poudarjenih ravni medijske sugestije, ki temeljijo na patriarhalnih strukturah moči zato velikokrat menimo, da moramo s svojim realnim izgledom in obnašanjem ustrezati ozko diktiranim merilom današnje družbe, ki nam vsiljujejo željo po dajanju vtisa vsesplošnega zadovoljstva in blaginje ter prezentiranju našega izgleda skozi ideal o večni mladosti. We are all so absolutely fabulous!!! Vsak dan se potapljamo v zasvojenost z mediji, ki nas informirajo skozi idealizacijo realnosti, kjer je poudarjen «totalni spektakel», ker simbolizira moč sile samega medija, ki eksplodira izven svojega okvirja. V realnost.
Te sisteme pa na neki ravni lahko nadzorujemo nazaj. Skozi subjektiven pogled na realnost, individualno razmišljanje in originalnost. Tovrstna eksplikacija klišeja na prvi pogled morda sicer bolj fascinira kot pa informira, v bistvu pa želi sporočiti, da je podoba odraz različnih ideoloških ozadij in da torej ni enega «pravilnega» načina «pogleda na stvari, dogodke in ljudi».
Delta Nu
24. julij, 2008 ob 9:52
Pizda! Imam pa že rajši žive sosede (in ženo) kot pa virtualne!
Ali ti virtualno kavsaš?
24. julij, 2008 ob 10:04
Resnica ni ena, jih je več…seveda, fetišizem oprane, presite zahodne civilizacije…seveda, unikatnost…ne verjamem, nadzor…seveda, marketinške natege…seveda, odtujenost…seveda, informiranost…mogoče, razvoj….seveda ampak v katero smer, socialne mreže…he he samo način služenja denarja in nadzora, realnost…matrica našega vidnega spektra.
Hudo bo ko bo hrana samo v virtualnem svetu dostopna in bo demokracija še večji mit…
24. julij, 2008 ob 11:11
Ja kaj, enkrat boš stara preperela baba in nihče te več ne bo mel rad. Tako pač je.
24. julij, 2008 ob 15:10
Facebook Gangsta:
http://seckorama.tuditi.delo.si/2008/06/11/kaj-smo-postali-facebook-gangsta/
24. julij, 2008 ob 15:53
… Skozi te se je hkrati pričela razvijati tudi široka socialna dinamika … tole je non sequitur, pa ne samo to, po mojem mnenju so elektronske skupnosti najprej nastajale v različnih relativno ozkih subkulturah, seveda ne izoliranih, vendar večinoma rahlo odmaknjene od main-stream množične kulture, fetišistična komponenta pa je bolj pomembna pri prehodu v širšo rabo izven osnovne skupnosti v kateri je nastala, pri njeni komercializaciji, kjer to skupnost in njene potrebe nadomesti fetišizem, kar je mogoče lepo videti skozi “modnost” posameznih omenjenih omrežij med množico drugih, na vseh pa lahko seveda res nastajajo nove skupnosti, subkulture, iz katerih potem …
Digitalne vsebine imajo marginalno produkcijsko ceno nič. Lastiti si, ali pa podeljevati zasluge za “demokratizacijo” digitalnih vsebin in prostora je nekako tako, kot podeljevati zasluge za to, da ne odfrčimo direkt v vesolje (mi in gravitacija smo zagotovili …). Nasprotno, obstaja cel kup prizadevanj, celo velikih vložkov, ki pa relativno neuspešno poskušajo vpeljati večjo stopnjo nadzora (glej RIAA, MPAA), vendar zaenkrat niso in zaradi enkomskih zakonitosti ne morejo biti preveč uspešni.
Prirejene podobe niso nekaj posebno novega, niti kakšna posebnost novejših tehnologij in medijev. Pravzaprav smo tu šele v prvih korakih, to kar nas čaka bo verjetno še dosti bolj manipulativno, kot to, kar smo že videli. Vendar bo tudi tu realizacija ekonomskega potenciala vseh teh “čudnih reči” tisto, oz. tista ideologija, ki bo največ prispevala k tej manipulativnosti.
Čas na žalost nima potrebnih lastnosti, da bi lahko postal kapital, ne da se ga hraniti, prodajati, …. Je pa čas oz. pozornost vseeno lahko (komplementarna) valuta, menjalno sredstvo, torej po precej znani in zguljeni metafori tudi denar. Tudi med “novimi omrežji” se najde marsikaj zanimivega, LETS, TimeBanks, … Edini nedenarni kapital, ki pa si ga je kdo v vsem tem omreženem svetu do sedaj uspel ustvarit, pa je ugled, no morda še razvpitost. Ugled pa je res kar precej krhka zadeva,ki se mimogrede razleti na koščke.
Žal ne morem delit optimizma, da se lahko individualni pogled, če ni res revolucionarno originalen, nasprotuje prevladujočim ekonomskim zakonitostim, pa naj bodo te še tako ideološko pogojene. Smo v fazi širjenja in komercializacije določenih novosti, kjer se le tem določa vrednost (marginalna produkcijska cena nič velja za kopiranje vsebin, ne pa tudi za razne storitve). Vrednost ne v času, ne v komplementarnih valutah, ampak v pravem denarju. Temu so podrejene vse podobe vsa promocijska orodja. Tolaženje z individualnostjo najbrž ne pomaga prav dosti, še posebej insiderjem te promocije je lahko kvečjemu bergla, ne pa tudi tolažba.
Priznam, sem se malo zadrževal, ob vseh non sequitur-jih in ob branju umotvorov kot je naprimer “… je tehnična težavnost okolja naših komunikacijskih mrež kaj krhka nasproti stabilnosti elektromagnetnega okolja v naravi … “, da za tale komentar ne napišem raje: What the quack?!??
24. julij, 2008 ob 19:48
Elektronski stiki so kot da bi sliko Mone Lize z ola gumo kavsal!
25. julij, 2008 ob 0:08
myspace in podobni elektronski stiki so samo površinski. cel kup friendsov, med katerimi ti 90% nekaj prodajajo, tisti, pravi, pa ti vsake toliko časa napišejo kakšen komentar na spletko: “živjo, kako si?” odpišeš: “v redu, pa ti?” in dobiš nazaj: “tudi ok, hvala.”
na netu sem že od 1995 in se mi zdi, da so spletni odnosi vedno bolj površinski (še bolj kot v realnosti) in v kurcu.
sicer pa sem, če v moji skromni betici motor še vedno dela, vse skupaj razumel kot spreminjanje identitete posameznika online in njegovo oddaljevanje od ida, pravega jaza. a zato smo danes tako kurčevo zakomplicirani? :)