Minister za pravosodje Lovro Šturm je predstavnikom Združenja materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne, Združenja žrtev okupatorja 1941-1945 Kranj ter Društva izgnancev Slovenije predstavil predlog zakona o povračilu premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne. Sprejeta je bila ocena, da je treba z zakonom urediti pomembno vprašanje povračila premoženjske vojne škode iz časa druge svetovne vojne, ki ga zahteva splošni občutek za pravičnost ter za popravo krivic, je uvodoma dejal Šturm.

Šturm o predlogu zakona, o tem kdo je lahko oškodovanec in o višini odškodnine:

Kot organi odločanja o povračilu premoženjske škode so v tem predlogu določene upravne enote, ki bodo imele na razpolago popolne evidence za odločanje o zahtevkih, je predstavil Šturm. Upravičenec lahko vloži zahtevo za uveljavljanje povračila premoženjske vojne škode pri pristojni upravni enoti na predpisanem obrazcu, za kar je določen rok treh let od dneva začetka uporabe zakona. Izplačilo povračil bo po predlagani ureditvi izvrševala Slovenska odškodninska družba (SOD).

Po zagotovilih predstavnice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič so v društvu zadovoljni, da se je to problematiko “končno začelo reševati” in da je ministrstvo upoštevalo njihove pripombe na prvi osnutek zakona. Kot je opozorila, pa je višina povračila premoženjske škode, ki se pretvarja po lestvici 2,609 evra za 100 tedanjih jugoslovanskih dinarjev, prenizka, saj je večina popisnic oškodovancev v vrednosti od 5000 do največ milijon jugoslovanskih dinarjev.

Kot je izpostavil predstavnik Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj Franc Rovan, so v njihovem združenju poskušali priti v stik z nemškimi oblastmi in najti rešitev, kako bi to odškodnino poplačala Nemčija, ena od okupatork, ki je povzročala materialno škodo na območju Slovenije. Država Slovenija jim po Rovanovih navedbah pri izterjavi teh odškodnin ni pomagala, se je pa “odločila, da bo raje poplačala škodo sama. Čeprav mi oškodovanci tega, da bi škodo poplačevali sami sebi, ne želimo”. Šturm se je odzval na besede Rovana, saj po njegovih besedah iz slovenskih fondov ne bo poplačano nič, kajti najmanj toliko, kolikor je predvideno za izplačilo za to vojno škodo, je nekdanja država že dobila od nekdanjih agresorskih držav.

Izvršitev pravnomočne odločbe o povračilu premoženjske vojne škode je po Šturmovih besedah treba določiti še s sprejetjem posebnega zakona, ki bo uredil prenos stvarnega in drugega premoženja države na SOD in v katerem bo določen tudi način oziroma oblike izplačevanja povračil. Kot je poudaril Šturm, povračila ne bodo izplačana v gotovini, bodo pa oškodovanci oziroma upravičenci oproščeni plačila upravnih in v določeni meri tudi sodnih taks za vloge, odločbe in dejanja v postopkih za uveljavljanje povračila premoženjske vojne škode.

Odgovori na vprašanja:

Lovro Šturm: “… v bistvu gre pri tem za neko vrsto privatizacijo dela državnega premoženja, ki pa je v tem primeru namenjen konkretnim upravičencem.”

Urh Maček