4-letni sodniški jarm?
11. julij 2008 ob 19:40 | Denis Sarkić |Minister za pravosodje Lovro Šturm je na novinarski konferenci dejal, da je vlada na današnji dopisni seji sprejela predlog novele zakona o odvetništvu. Dodal je, da novela med drugim določa, da sodnik ali tožilec, ki bi želel prestopiti v odvetništvo, štiri leta ne bo izpolnjeval pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Šturm je povedal, da navedena omejitev velja tudi za odvetniške kandidate. Po ministrovih besedah je z novelo tudi dopolnjen 5. člen zakona o odvetništvu, ki prepoveduje zastopanje osebam, katerim mora odvetnik po zakonu odkloniti zastopanje. Ob tem je minister pojasnil, da veljavni zakon določa, da mora odvetnik odkloniti zastopanje na primer osebi, če je v isti stvari zastopal nasprotno stran ali če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku. Poudaril pa je, da trenutno veljavni zakon ne prepoveduje pravnega svetovanja. Novela pa določa, tako minister, da bodo morali odvetniki odkloniti tako svetovanje kot zastopanje osebam, “pri katerih so bili udeleženi v zadevah z njihovega področja”. Pri tem je še poudaril, da je ta omejitev trajna.
Minister Šturm o klavzuli za sodnike in tožilce:
Minister Lovro Šturm o štirih slovenskih zapornikih v Venezueli:
Sporočilo za javnost z ministrstva za pravosodje:
Vlada RS sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu (ZOdv-D)
Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvetništvu (ZOdv-D).
Razloga za nujnost predlaganih sprememb sta dva.
Prvi razlog je dejstvo, da brez določene omejitve dostopa do opravljanja odvetniškega poklica za nekdanje sodnike in tožilce ni mogoče odpraviti nevarnosti za učinkovito uresničevanje posameznikove pravice do poštenega sojenja, ki jo določa 23. člen Ustave RS. Pri tem seveda ne gre le za to, da sojenje dejansko je pošteno, temveč za to, da mora imeti vsakdo, ki se znajde v sodnem postopku tudi občutek, da sojenje res je pošteno.
Naloga zakonodajalca je, da se z zakonsko ureditvijo ne le zagotovi pošteno sojenje, temveč da se z njo tudi izključi vse elemente, ki bi zbujali dvom o poštenosti sojenja. Takšno stališče je Ustavno sodišče RS nazadnje poudarilo v odločbi z dne 25.5.2006 (Uradni list RS, št. 101/07). V 42. točki obrazložitve te odločbe, v kateri se je Ustavno sodišče sklicevalo na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), je poudarilo: »Po stališču ESČP sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja se mora ta odražati tudi navzven. Gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Navedena stališča je ESČP ponovilo tudi v sodbi Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007«. V primerih, ko kot odvetnik pred sodiščem nastopa nekdanji sodnik (ali tožilec) tega ali drugega sodišča, se s stališča sodnika, ki sodi lahko zastavi vprašanje videza nepristranskosti, če je odvetnik nekdanji stanovski kolega.
Predlagana omejitev dostopa do opravljanja odvetniške dejavnosti posega v 49. člen Ustave, ki opredeljuje svobodo dela in se v skladu s 15. členom uresničuje neposredno na podlagi Ustave. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave pa so dopustne omejitve zaradi varstva pravic drugih, ki izhaja iz 23. člena Ustave in ki med drugim zagotavlja, da o pravicah, dolžnostih ter o obtožbah proti vsakomur odloča nepristransko sodišče.
Drugi razlog za nujnost predlaganih sprememb je, da omejitev, kot je bila predpisana z 28. členom Zakona o odvetništvu in ki jo je Ustavno sodišče že razveljavilo, ni bila primerna za dosego legitimnega cilja, to je za odpravo dvoma v pošteno sojenje. Zakon o odvetništvu iz leta 1993 je namreč v 28. členu že poznal t.i. institut začasne nezdružljivosti sodniške in tožilske funkcije z opravljanjem odvetniške dejavnosti. Leta 1996 je Ustavno sodišče RS določilo 28. člena Zakona o odvetništvu razveljavilo. V 28. členu Zakona o odvetništvu je bilo določeno, da kdor je bil pred vpisom v imenik odvetnikov sodnik sodišča prve stopnje ali je izvrševal funkcijo državnega tožilca pred sodiščem prve stopnje, ne more imeti sedeža odvetniške pisarne na območju kraja, v katerem je opravljal to funkcijo, dokler ne pretečeta dve leti od dneva, ko mu je taka funkcija prenehala. Ustavno sodišče je takšno omejevanje preizkusilo z načelom sorazmernosti in ugotovilo, da “določba 28. člena, ki jo je zakonodajalec določil kot sredstvo za dosego svojega cilja, s tem ciljem ni v razumni zvezi, saj s takšnim sredstvom navedenega cilja ni mogoče doseči” ter da “nadaljnji ustavnopravni preizkus takšnega neprimernega ukrepa še z vidika kriterijev potrebnosti oziroma nujnosti ter ravnovesja med postavljenim ciljem in težo ukrepa zato ni potreben.” Nujen je torej prav takšen (izbran) ukrep, ker z drugim legitimnega cilja ni mogoče doseči.
Z namenom uresničitve navedenega cilja je bilo sprejeto stališče, da je med pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti potrebno dodati pogoj, da oseba v zadnjih štirih letih ni opravljala funkcijo sodnika ali državnega tožilca. Navedena omejitev velja tudi za odvetniške kandidate.
Dopolnjen je tudi 5. člen zakona, ki prepoveduje zastopanje osebam, katerim mora odvetnik po zakonu odkloniti zastopanje. Tako mora odkloniti zastopanje na primer osebi, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko ali če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom. Vendar pa zakon navedene omejitve veže zgolj na zastopanje, ne pa na druge odvetniške dejavnosti, to je na pravno svetovanje in zagovarjanje strank pred sodišči in drugimi državnimi organi in v tem delu predlagamo dopolnitev zakona.
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za pravosodje
Denis Sarkić
11. julij, 2008 ob 21:44
Bravo, g. Šurm. Ste najboljši in najbolj pošten in pravičen pravosodni minister doslej.
11. julij, 2008 ob 22:15
Pišuka, jest pa pod vtisom ameriških odvetniških limonad verjel, da mora tožilstvo v vsakem primeru vse zbrane dokaze in dokazne predloge tako ali tako pred sojenjem predat sodišču in s tem obrambi in nič skrivat in potem na sojenju vlečt ase iz rokavov.
Kakšen je smisel te omejitve, ako kaj takega morda tudi pri nas slučajno v kakšnem delčku tudi pri nas velja? Bojo na prelahek način kaj zaslužili, saj jim ne bo treba vsega tistega črevja (še enkrat) brat (to pa nikakor ne gre) ?
11. julij, 2008 ob 23:01
Men se tud dopade Šturm. Človek ima hrbtenico in ve o čem govori ter hvalabogu premore tudi nekaj romantike v teh tezkih casih obremenjenih z ubijanjem dobrih človeških vrednot.
12. julij, 2008 ob 9:33
minister šturm vedno govori jasno, argumentirano. ne podleže čvekanju in novoreškim puhlicam, kot veliko drugih politikov. ne sadi rožic.
naredite analizo npr. kdo od politikov še nikdar ni izustil puhlice “pozitivna energija”, brez katere ni skoraj nobene politične izjave. celo janša jo je že.
“Pozitivna energija” je pleonazem, energija je namreč vedno pozitivna, vprašajte fizike.
Pomembno je le, kako jo izrabljamo.
12. julij, 2008 ob 9:43
Her flick
Šturm na janševi strani daje videz nepristranskosti. Lepa reč, tale malteška klanovska druščina, same spletke, intrige, zlorabe moči,…
12. julij, 2008 ob 9:51
Bodo pa sodniki imeli res trajen (dosmrtni) mandat!
12. julij, 2008 ob 10:00
http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/332892
Vlada in njen predsednik pa, namesto da bi policijskemu ministru naročila, naj drži jezik za zobmi, in ga javno vsaj ukorila, da bi si povrnila minimalno verodostojnost, tega ministra branita. Zagovarjal ga je premier. Pravosodni minister mu stoji ob strani. In vladna koalicija skliče nujno sejo parlamentarnega odbora za notranjo politiko, na kateri ga brez pridržkov podpre in izglasuje, da javnost izvaja nedopustni pritisk na neodvisno delo policije in tožilstva. Vladajoči partijski aparat je skupaj z namestnikom generalne tožilke in voditeljico posebne skupine tožilcev zaukazal, naj bo tiho – kritična javnost. Sklep: spodrsljaji policijskega ministra so vladna politika.
12. julij, 2008 ob 10:22
Mate zlorablja, rabi zlo.
12. julij, 2008 ob 10:37
medek, mi te bomo zakopali, jamo si pa sam skoplji …
12. julij, 2008 ob 10:55
Če je kateri od sodnikov še omahoval, ali naj prestopi med odvetnike, zdaj zagotovo bo. Kaj pa naj počne tista 4 leta? Dobro, da bi to bil izločitven razlog še razumem, ampak nekomu prepovedati opravljanje dejavnosti za 4 leta?
Diskriminatorno in kot tako v neskladju z Ustavo.
12. julij, 2008 ob 11:41
Zakaj tudi prestop sodnika k tožilcem (in obratno) ne vzbuja vtisa pristranskega sojenja? Zakaj bi sodnik raje potegnil z bivšim stanovskim kolegom, ki je sedaj odvetnik, kot s tistim, ki je tožilec? In drugi primer bolj škoduje ugledu sodstva kot prvi, ki je sedaj menda preprečen.
12. julij, 2008 ob 14:14
@bp: zanimivo razmišljaš v prvem odstavku. Toda poleg formalnih dokumentov in dokaznega gradiva, ki postanejo materiali v postopku in so dostopni tudi obrambi, verjetno obstaja še cela vrsta čisto relevantnih informacij in gradiv, s katerimi razpolaga samo tožilstvo, in ki bi jih lahko (tudi krivi) obdolženec s pomočjo nekoga, ki mu te informacije prinese s tožilstva, spretno izkoristil sebi v prid, kar bi škodovalo pravičnemu sojenju. Saj tudi obramba svoje ase skriva v rokavu. V kaj takega, se mi zdi, lahko dvomi le kak - medek.
12. julij, 2008 ob 15:22
Bo pa kot odvetnik pisal pritožbo na svojo sodbo.
Nekoč, ko še niso odstvljali drektorjev po tekočem traku, je vsak direktor moral podpisati konkurenčno klavzulo.
12. julij, 2008 ob 15:58
Ja, ko bi imeli v ministrskih vrstah več Šturmov, bi bile tudi marsikatere vnebovpijoče nepravilnosti ali pomanjkljivosti zakonodaje že zdavnaj odpravljene. Pa te pomanjkljivosti niso samo šlamparija, so bile namensko ustvarjene. Zato se danes vse lumparije okrog lastninjenja lahko zagovarjajo kot zakonite. Na moralo se pa itak večina požvižga.
12. julij, 2008 ob 16:05
“medek, mi te bomo zakopali, jamo si pa sam skoplji …”
@Lolek: a si ti bolan? koga boš pokopaval? kje pa živiš? pusti človeka do svojega mnenja :retard:
Eni ljudje so prepričani v nekaj, drugi spet v nekaj drugega in zaradi njihovih mnenj nimaš pravice tako govoriti…to spominja na neke stare oblike delovanja…zgleda se lepo prenašajo iz roda v rod.
LP
12. julij, 2008 ob 20:56
V zadni SP Dela bolj kot ne kompatibilni desnak Rajko Pirnat o sodniški stavki pravi tole: je ne podpira, čeprav je pravno dovoljena, hkrati pa povsem sprejema vsebinske argumente za nezadovoljstvo sodnikov s plačami. Zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodnikov plače sodnikov ne smejo biti del plačnega sistema, ki velja za izvršno oblast (tj. državne uprave). Takisto kritizira posplošene trditve vlade o ‘lenih’ sodnikih, ter kritizira Virantovo idejo o plačevanju sodnikov glede na učinek, tj. po logiki več primerov razrešiš, bolje si plačan. In se vpraša – ali bi želeli, da sodnik, namesto da bi se poglobil v vašo zadevo in po tehtnem premisleku o njej odločil, razmišlja o tem, kako bi jo čim hitreje rešil in dobil novo številko v seznamu rešenih zadev?
Pirnat komentira tudi nakan janševikov glede spremembe zakona, ki bi prepovedoval prehod tožilcev in sodnikov v odvetništvo. Janševistične butce spomni, da je takšna prepoved v zakonu o odvetništvu že bila in da jo je ustavno sodišče razveljavilo rad neustavnosti. Skratka, še en primer neustavnega ‘reševanja’ nekega problema s strani janševikov.
13. julij, 2008 ob 0:37
Neustavno je tudi kršenje pravic žrtev kaznivih dejanj. Pritiski na hitrost reševanja primerov pa niso samo na sodišču in tožilstvu, temveč v vseh nadzornih inštitucijah.
13. julij, 2008 ob 8:31
Halo? Šturm dober in celo pošten pravosodni minister? Kaj pa kolaboracija z Matozom in popovičevsko sodno-tožilsko-policijsko navezo, ki so vsi slejkprej pri njima v službi - to štruma ni nikoli motilo, saj se vendar poštenjaka borita proti obalnim komunistom in podpirata njegove revolucionarne zakone. Šturm je malteški uničevalec pravne države. Sramota.
13. julij, 2008 ob 11:29
Skoraj je uniču šolstvo,k sreči so ga nagnali.zdaj je pa pravosodje dotolkel do kraja.Pošten-lejpo prosim.
13. julij, 2008 ob 11:41
Šturm bo dal sodnikom 4 leta plače, če daš nekomu kunkorenčno klavzulo, mu moraš dati nadomestilo, če ne dobi primerljive službe. :) bravo davkoplačevalci, čestitke Ha ha ha
13. julij, 2008 ob 11:48
“naše” tako imenovano pravosodje _ _ _
13. julij, 2008 ob 15:52
Obala je problem zase. Tam je so tudi pred pet in več leti resni primeri sumov kaznivih dejanj ležali po predalih. Pa tudi Popo je specifičen primer, ki ga bo pač treba čimprej analizirati.
14. julij, 2008 ob 2:06
Lolek si ga pa namočil. A si iz Her Flickove malteške enote?
14. julij, 2008 ob 9:02
Dol s sodišči, dol s tožilstvom, dol z odvetniško zbornico (ostane naj samo Zdolšek), dol s pravosodnim ministrstvom, dol s pravno državo! Povsod naj zavlada Pivo in cvetje!
14. julij, 2008 ob 9:27
Tovariši sodniki, jeseni tega cepca v zapor !!!!
14. julij, 2008 ob 16:15
Šturma ali mene?
15. julij, 2008 ob 9:55
1tastar, komunisti pač, ne skrbi nimajo več moči kot nekoč. Ne morajo več zapirat in pobijat kakor si zaželijo.