Matejo, Vojko, Bojana, Branka, Janija, Kristjana, Mihaela, Mitjo, Mirana, Rudija, Slavka, Aleša in Marjana je vzela Sava tistega usodnega četrtka. Energijo, ki so jo vložili v gradnjo prvih dveh v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, se je vrtinčila tudi v zadnjih vzdihljajih, prepojenih z grenkobo sladke vode. Ponos nad novim objektom, ki se gradi zaradi vse večje porabe električne energije, spoštovanje do narave in še zadnjič začutiti veličino reke Save preden za vedno spremeni svoj tok so bili razlogi za zadnji spust. Kasneje se je za 13 življenj izkazalo za resnično poslednjega. »Nihče nas ni silil, da gremo v čolne,« pravijo preživeli in dodajo, da je bil namen spusta dobronameren. Kaj je gnalo dva kanuja, v katerem je sedelo 14 ljudi, med drugim tudi zaposleni na sevniški občini in podjetju Infra, čez smrtno nevarna prelivna polja vsemogočne hidroelektrarne Blanca očitno nikoli ne bo znano. Preživeli še pravijo, da zato tudi ni mogoče iskati krivcev za največjo tragedijo v samostojni Sloveniji. »Mi smo kričali, jih rotili, naj ne gredo čez jez, ampak zdelo se je, kot da so v transu,« še nemočno razlagajo.
13 utopljenih življenj je za seboj pustilo tudi valove upanja – njihove družine. Deset mladoletnih otrok je ostalo brez enega starša, toda ravno oni bodo v svojem spominu častili preminule. Da bi lažje prebijali usodo življenja, bo Televizija Slovenija v četrtkovi oddaji Tednik odprla telefonski liniji, kjer bo mogoče darovati finančna sredstva za svojce žrtev. In čeprav se zdi, da je v Savi ugasnilo 13 luči, se jih je na novo prižgalo 17. Tolikšna je namreč številka preživelih in ti si želijo, da se pomaga svojcem pokojnih.

Petra Bezjak, Televizija Slovenija