Dobrososedski gozd
8. julij 2008 ob 18:41 | Denis Sarkić |“Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so dobri, bolšji, kot se morda zdi na prvi pogled,” je izjavil Dimitrij Rupel po prvem obisku hrvaškega zunanjega ministra Gordana Jandrokovića v Sloveniji danes na na Brdu pri Kranju. Menila sta še, da je treba dvostranska odprta vprašanja ločiti od procesa hrvaških pogajanj za vstop v EU. Ministra sta, kot je Jandroković povedal na skupni novinarski konferenci, tudi soglašala, da bi se srečevala vsaj dvakrat letno. Rešitev odprtih vprašanj naj bi državi dosegli čim prej, bodisi z začasno ali trajno rešitvijo, konkretni predlogi o tem, kako in na kakšen način, pa trenutno še niso na mizi, je dejal Rupel. Dodal je, da je bil pogovor s hrvaškim kolegom je koristen in je prispeval h krepitvi zaupanja in pozitivnega ozračja. S tem se je strinjal tudi minister Jandroković, ki je ocenil, da je bilo “srečanje zelo koristno, dobrodošlo in v pravem trenutku”. Jandroković je na začetku novinarske konference v imenu hrvaške vlade Sloveniji in svojcem preminulih še izrazil sožalje ob tragičnih dogodkih na Savi.
Dimitrij Rupel in Gordan Jandroković za Vest:
Minister Rupel je izrazil upanje, da bi odprta vprašanja meje državi rešili še pred vstopom Hrvaške v EU. “Nekaj možnosti za to je”, je ocenil. Jandroković pa je dejal, da Hrvaška ni obremenjena s časovnim rokom za iskanje dolgotrajne rešitve, bolj pomembno se mu zdi, da strani najdeta rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. Zunanja ministra obeh držav sta podprla delo dveh mešanih komisiji strokovnjakov, od katerih ena pripravlja pravni okvir za reševanje odprtih vprašanj pred mednarodnim pravosodnim organom, druga pa naj bi določila sporne točke kopenske meje. “Vprašanje aktivno rešujemo,” je zatrdil Rupel in dodal, da državi druži tudi skupni interes za stabilizacijo predvsem Zahodnega Balkana in vključitev tega območja v evroatlantske povezave.
Rupel in Jandroković, ki sta se danes uradno srečala prvič, večkrat pa že ob robu različnih mednarodnih dogodkov, sta govorila še o prihodnjem članstvu Hrvaške v EU in zvezi Nato. Kot je dejal vodja slovenske diplomacije, je Slovenija na aprilskem vrhu zveze Nato v Bukarešti podprla članstvo svoje južne sosede v Natu, v času svojega predsedovanja EU pa je Slovenija poskušala čimveč pomagati Hrvaški. Hrvaška je tako v času slovenskega predsedovanja EU odprla štiri poglavja, kar je enako število kot v času portugalskega predsedovanja, danes pa sta se ministra strinjala, da Hrvaške odpre tudi poglavje 13, poglavje o ribištvu, je dejal Rupel in odločno zanikal, da bi Slovenija kakorkoli ovirala hrvaško približevanje EU.
Uvodna Rupel in Jandroković (v celoti za sladokusce, žal brez prevoda):
(www.vest.si) Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Dimitrij Rupel in Gordan Jandroković - uvod from Denis Sarkić/Vest 2 on Vimeo.
Minister Rupel je v dokaz, da so odnosi med državama dobri, navedel, da je bilo lani na Hrvaškem več kot milijon slovenskih turistov, da je Slovenija doslej na Hrvaškem investirala 684 milijonov evrov, da na Hrvaškem deluje 140 podjetij s slovenskim kapitalom in da blagovna menjava sega do dveh milijard evrov. Hrvaški zunanji minister je še dejal, da sta se ministra pogovarjala tudi o potrebi vzpostavitve strateškega partnerstva. “Slovenije je v EU in Natu, Hrvaška pa je zelo blizu članstvu obema organizacijama. Imamo skupne interese tako znotraj teh organizacij kot tudi pri stabilizaciji, trajnem miru in napredku na območju JV Evrope,” je pojasnil in se zahvalil Sloveniji za podporo pri prizadevanjih Hrvaške za članstvo v EU in Nato.
Hrvaški zunanji minister je slovenskemu kolegu tudi čestital za način, na katerega je Slovenija kot prva nova članica povezave vodila EU. “Slovenija je uspešno šest mesecev vodila EU in lahko je vzgled novim članicam, ki še bodo predsedovale povezavi,” je še dejal Jandroković in ocenil, da je slovensko predsedovanje pustilo dovolj prostora, da Hrvaška do jeseni 2009 konča predpristopna pogajanja. “Hrvaška ima tudi svoje domače naloge, mora izpolniti kriterije za polnopravno članstvo in z veliko politične volje bomo vodili ta proces,” je zatrdil hrvaški zunanji minister.
Rupel in Jandroković odgovarjata (v celoti za sladokusce):
(www.vest.si) Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Dimitrij Rupel in Gordan Jandroković - odgovori from Denis Sarkić/Vest 2 on Vimeo.
Zunanja ministra obeh držav sta se pogovarjala tudi o uvedbi vinjet na slovenskih avtocesta. Hrvaški zunanji minister je slovensko stran zaprosil, da bi poleg polletnih vinjet uvedla tudi vinjete za krajši čas, npr. za 10 dni in bi bile cenejše, ob tem pa zatrdil, da Hrvaška o uvedbi vinjet ne razmišlja in da sedanji sistem cestnin na hrvaških avtocestah ostaja v veljavi. Slovenski zunanji minister je pojasnil, da je cestnina od Šentilja do Kopra stala 15 evrov v eno smer, medtem ko polletna vinjeta stane 35 evrov. Če bi imeli vinjete za krajši rok, ne bi dosegli povečanja pretočnosti prometa, je še dejal.
Denis Sarkić
8. julij, 2008 ob 18:54
Skrajni čas da se Rupel poslovi od diplomacije.
Človeku, ki ima natančen spomin o eroziji pozicije slovenije proti Hrvaški politiki, postane slabo. ko pomisli, kaj vse je Rupsi zaj…bal !
9. julij, 2008 ob 9:38
V Biogradu sem se s tamkajšnjim domačinom pogovarjal o odnosih med našima državama.
Družno sva ugotovila, da zapletanje medsosedskih odnosov koristi zlasti politikom, ki nas najprej skregajo, da bi nas nato mirili. Tako utemeljujejo svoj pomen. A so s temi poniglavostmi, zlasti med zafrustriranimi posamezniki na obeh straneh, že zaredili sovraštvo, čustvo, ki se bo še dolgo upiralo še tako racionalni presoji.
Pravzrok za tako stanje je rop
hrvaških varčevalcev s strani NLB. Ljudje so leta in leta delali v tujini, se odrekali za starost, vlagali v slovensko banko, ki so ji najbolj zaupali, in ostali brez vsega. Danes z bornimi pokojninami tolčejo revščino. Tem ljudem je povsem vseeno, če gre za tranzicijsko zadevo, za vprašanje zapuščine bivše države, denar so dali slovenski banki, od nje ga hočejo nazaj. Slovenija je postala talec Ljubljanske banke, zaradi tako poniglavega ravnanja celotne slovenske politike, smo , in bomo veliko več, izgubili, kot bi, če bi ta denar ljudem vrnili. Žal so pri tem poslu sodelovale vse slovenske politične garniture. Zato rešitve ni pričakovati, kar pomeni, da se bo medsebojno sovraštvo le še stopnjevalo, največ koristi od tega pa bodo imeli takšni ali drugačni brambovci na obeh straneh.
9. julij, 2008 ob 11:00
Hrvati se Ruplu in Janši zahvaljujejo za Savudrijsko valo.
9. julij, 2008 ob 15:11
Kakšno ogabno izmikanje Denis!
Rupel ni hotel odgovoriti na tvoje eksplicitno vprašanje: Čigava je jurisdikcija nad zapornico?
Seveda vsi vemo, čigava je, vendar je treba tega metuzalema prisili, da izreče dejansko stanje.
9. julij, 2008 ob 18:16
Josip, ne bodi no takšen pesimist. Probleme, ki jih dobro razumemo, je možno tudi rešiti. In jaz verjamem, da tudi bodo. Brž, ko gospodarstvo izračuna, koliko ima škode s sedanjimi zaostritvami, bo državi izstavilo račun, naj iz bodočih davkom, ki jih bo iz dobrega sodelovanja med gospodarstvoma sosednjih držav dobil naš proračun, finansira pametno rešitev.