Ob trendu opuščanja sofinanciranja pomembnih kulturnih projektov, ki smo mu priča v zadnjem letu, nas dejstvo, da spletni portal Airbeletrina na razpisu za medije ni prejel nobene podpore, najbrž ne bi smelo presenetiti. Očitno zadnje čase igramo igro, v kateri racionalni argumenti nimajo posebne vrednosti, pravil igre pa prav tisti, ki jih postavljajo, ne upoštevajo. Ministrstvo za kulturo ni prepričal argument, da je Airbeletrina v enem letu postala vsebinsko obsežen literarni portal, ki ga dnevno obišče do dva tisoč ljudi. Ponavljam: do dva tisoč ljudi, iz Slovenije in od drugod po svetu, ki jim Airbeletrina predstavlja enega ključnih virov informiranja o literaturi. Prav tako jih niso prepričala priporočila, ki so jih ob prijavi na razpis za Airbeletrino napisali pomembni kulturniki, intelektualci, prevajalci, literati. V času priprav na razpis smo prejeli prek 30 priporočil in vsi podpisani so se strinjali v enem: Airbeletrina je s svojimi prispevki o literaturi pomembna pridobitev za slovenski kulturni prostor, njena glavna prednost pa je dostopnost.
Po enem letu delovanja šteje Airbeletrina več kot trideset novinarjev in urednikov, ki urejajo malo manj dvajset rubrik. Gre za organizem, ki se ves čas širi in razvija, dodajajo se rubrike, prihajajo novi sodelavci. Mirne vesti lahko rečemo, da Slovencem, najbrž prav zaradi dostopnosti, ki jo omogoča internet, literatura še nikoli ni bila tako blizu. Obenem je treba dodati, da so prav ti isti omenjeni novinarji in uredniki generacija, ki šteje dvajset in nekaj let. Generacija, ki je v dobrem letu od začetka projekta ustvarila trdne vsebinske temelje za nadaljnji razvoj medija, hkrati pa ustvarila tudi prostor za razvoj generacije mladih intelektualcev. Odločitev Ministrstva, da projektu ne bo pomagalo pri nadaljnji rasti (kar je, glede na lani, ko smo sredstva prejeli, vsekakor bizarno), tako ne moremo razumeti drugače kot popolno ignoranco v odnosu do razvoja mlade intelektualne moči. Ti isti mladi intelektualci so uspeli k pisanju prispevkov pritegniti tudi uveljavljena imena, kot so Matej Bogataj, Urban Vovk, Andrej Nikolaidis, Gašper Troha, Jani Virk, Matjaž Hanžek, Jurij Hudolin itd. Z denarjem, ki bi ga dobili od Ministrstva, smo nameravali Airbeletrino obogatiti z dvema video oddajama: tedenskim pregledom literarnih novic in oddajo ‘Nočni intervju’.
Obenem dodajamo, da je našo prošnjo za sofinanciranje pred časom zavrnil tudi Urad za slovenski jezik. Ko seštejemo ena in ena, ugotovimo, da se je država očitno odločila popolnoma blokirati komaj rojen, obetaven spletni medij. Nenavadno: medtem ko se ves svet digitalizira in evropski skladi za sofinanciranje najbolj spodbujajo prav tovrstne projekte, pri nas gladko ignorirajo pomembne pionirske korake v smer digitalizacije, ki jih je storila mlada generacija in zatorej tudi tista, ki je podpore najbolj potrebna. Med drugim tudi zato, ker zaradi specifike vsebin medija na trgu sama ne more preživeti.
Generacija, ki je rasla in se zarasla z internetom, se njegovih prednosti dobro zaveda, kar je do sedaj tudi uspešno pokazala. Kaj nam, na drugi strani, dokazujejo okosteneli državni organi za sofinanciranje, če ne prav to, da v digitalni dobi še vedno delujejo z analognimi možgani?

za Airbeletrino - Lena Vastl