Med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji veliko število dogodkov, ki so potekali kot po tekočem traku, ni bilo deležno zadostne pozornosti javnosti. Predsedovanje je bilo tehnično izpeljano dokaj uspešno, vsebinsko pa bi se lahko naredilo še marsikaj.

Srečanje predsednika slovenske vlade in predsednika Sveta EU Janeza Janše s predsednikom Vlade Republike Srbske Miloradom Dodikom v Ljubljani 22. junija tega leta je po mnenju mnogih analitikov največji madež slovenskega predsedovanja EU.

Zakaj?

Milorad Dodik ni primeren sogovornik za prvega človeka EU Janeza Janšo. Dodik je predsednik vlade, ki je v diplomatski ravni primerljiv s kakšnim pokrajinskim ali kantonalnim premierjem.

Srečanje je bilo organizirano brez prisotnosti bosanskohercegovskega veleposlanika v Ljubljani in brez vednosti države Bosne in Hercegovine. Janša se je z Dodikom pogovarjal o zunanji politiki, čeprav je vedel, da je Republika Srbska le entiteta v okviru Bosne in Hercegovine in da Dodik nima ustavnih pristojnosti v zvezi z zunanjo politiko BiH, ki je v pristojnosti države BiH in njenega Predsedstva.

Dodik je človek, ki je močno povezan s kriminalom, obtožnica ga je bremenila kar 33 težkih kriminalnih dejanj. Je ena od ključnih osebnosti, odgovornih za nestabilnost Balkana, ki skoraj vsakodnevno grozi, da bo prišlo do razpada Bosne in Hercegovine ali drugače rečeno do razglasitve neodvisnosti Republike Srbske oziroma njene pripojitve Srbiji. Dodik je človek, ki je bil ves čas vojne poslanec Karadžićeve Skupščine Republike Srbske s sedežem na Palah. V času vojne v Bosni in Hercegovini je od Radovana Karadžića prejel vojno odlikovanje, njegov vzdevek »Mile Ronhill« pa nakazuje njegovo resnično dejavnost v tem času.

Premiera Republike Srbske Milorada Dodika razen Janeza Janše v regiji sprejemajo le še srbski voditelji, predvsem Koštunica in Tadić. V tujini ga, čeprav je tam le redko, sprejemajo nižji uradniki, v Ljubljani pa ga je sprejel prvi človek EU. O Miloradu Dodiku bi lahko povedali še marsikaj, na primer tudi to, da mu grozi revizija sodnega postopka zaradi suma, da je ponarejal dokazne listine in izsiljeval priče sojenja.

Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali je Janez Janša s sprejemom Dodika priznal državnost Republike Srbske in kakšne so posledice njegovega ravnanja za Slovenijo in EU? Vprašati se je tudi treba, kako to da predsednika slovenske vlade na ta dejstva niso opozorili njegovi svetovalci ali pa kar sam zunanji minister, velik poznavalec razmer na Balkanu. Mar nihče ni vedel, da so ZDA februarja letos uradno ustavile pomoč Dodikovi stranki zaradi vsega navedenega?

Piko na i Dodikovemu obisku v Ljubljani je prispeval še evropski poslanec in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. Dodik je tudi predsednik Zveze neodvisnih socialnih demokratov (SNSD), ki je članica Socialistične internacionale, kateri člani so tudi Pahorjevi Socialni demokrati (SD).

Dodik in njegova SNSD imajo zelo malo skupnega s Socialistično internacionalo. Po svojem političnem delovanju je najbližji francoskem ultranacionalistu in antievropejcu Jean Marie Le Penu. Pri etičnem komiteju Socialistične internacionale so sproženi ustrezni postopki, s katerimi naj bi se ugotovilo, ali Dodikova SNSD sodi v to skupino strank. Več kot očitno je, da je Pahorjev partner balkanski Le Pen – Milorad Dodik.

Na koncu se tudi upravičeno zastavlja vprašanje, kakšna je naša zunanja politika in poznavanje Zahodnega Balkana in ali sploh obstaja skupna zunanja politika EU? Janševo srečanje z Dodikom je neizbrisan madež tako za Slovenijo kot tudi za EU.

Zijad Bećirović