Erik Truffaz nas je včeraj po koncertu v Tolminu pustil deset centimetrov nad trdo zemljo. Je eden ključnih glasbenikov, ki krojijo podobo jazza in sodobne glasbe v zadnjem desetletju. Njegova trobenta iz katere se vali mešanica cool jazza, ambientalne elektronike, drum and bassa, duba, popa, hip-hopa in klasike je začarala in za debelo uro ugrabila publiko pod šotorom ob nogometnem igrišču. Glasbenik, kateremu pripenjajo etiketo naslednika velikega Milesa, v majhnem mestecu. Recept, ki poleg Cerkna očitno deluje tudi v Tolminu. Njegovo mamljivo in edinstveno fuzijo številnih žanrov so tokrat dopolnjevali Patrik Muler na orglah in klavirju, Marcello Guliani z basom okoli vratu in Marc Erbetta za bobni.

Eric Truffaz quartet in nekaj minut fuzije:

Koncert se je zgodil v okviru prireditve Soč´n fest, katero organizira Kulturno društvo Pihalni orkester Tolmin. Poleg omenjenega trobentača, so zadnji večer nastopil še Damijan Valentinuzzi Group. Damijan Valentinuzzi je domačin iz Tolmina, njegovo skupino sestavlja mlajša generacija glasbenikov iz Slovenije, Srbije in Italije.

Zadnji so na oder stopili energični glasbeniki iz Pariza z imenom No water please. Sedem mladcev, ki z igrajem na trobento, pozavno, bariton saksofon, suzafon, banjo, snare boben in bas boben spominjajo na zvok New Orleansa in tamkajšnjo tradicijo brass bandov. Fantje so rojeni zabavljači. Po končanem uradnem delu koncerta so prišli z inštrumenti med publiko in zabava se je začela.

Zabavljači No water please na odru:

Proti jutru, ko se Tolmin v Gučo spremeni ali No water please med ljudstvom:

Urh Maček