Komentar - Mirjana
30. junij 2008 ob 14:22 | Vest |Veliko je zadnje čase govora o korupciji, o protikorupcijski komisiji, o delovanju pravne države (sodna zakonodajna ter izvršilna veja oblasti), s poudarkom na kršenju človekovih pravic.
Glavni akter, ki na slednje opozarja v oddaji Vroči stol je odvetnik Franci Matoz.
Tako v oddaji notorično napada predsednika protikorupcijske komisije, g. Draga Kosa, ki naj bi prekoračil svoja pooblastila z načelnim mnenjem, kjer naj bi primer opisal tako, da je ovadena oseba bila v mnenju prepoznavna.
Razveseljivo je dejstvo, da se odvetnik sklicuje na varovanje in sopštovanje človekovih pravic, ki naj bi mu bile kršene z načelnim mnenjem, kar da misliti, da mu ta pojem ni tuj.
Pa dodam še moje osebno mnenje, do katerega si jemljem vso pravico, saj to je moja zgodba.
Odvetnik Matoz mi je kot pooblaščeni odvetnik MO Koper izdal izredno odpoved pogodbe o delu…in to kar dva krat zapovrstjo. Prvič je pač procesna vročitev malo “zatrokirala” a je v drugo šlo bolje.
Skratka, izredna odpoved je začela učinkovati 17.2.2006. (Vročil mi jo je že znani privatni detektiv, g. Ljubo Terbižan). Kot že znano, sta obe odpovedi vsebovali napačen, zavajajoč pravni pouk, ki navaja, da se lahko na odpoved pritožim v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi. Niti besedice o 8 dnevnem pritožbenem roku za vložitev pritožbe, ki bi jo delavec naslovil na delodajalca (procesna predpostavka-notranja pravna pot).
Pritožim se na obe odpovedi na delovno sodišče in obe sodbi prvostopenjskega delovnega sodišča ocenita odpovedi za nični, delavko, pa naj se sprejme nazaj na delovno mesto.
Seveda se odvetnik pritoži na višje delovno in socialno sodišče.
Le to pa (seveda s sodnim zaostankom) obe razsodbi prvostopenjskega sodišča razveljavi ter z argumentacijo kršitve procesne predpostavke razsodi, da sem v obeh primerih zgrešila notranjo pravno pot, ter posledično izgubila pravico do sodnega varstva in to ne glede na dejstvo, da je bil pravni pouk zavajajoč.
Jeseni 2007 kontaktiram prvotnega odvetnika iz Ljubljane, ki mi ga je tedaj določil sindikat, kateremu sem odvzela pooblastilo 27.2.2006 ter pooblastila odvetnika v Kopru. Preprosto sem ga vprašala kdo bo nosil posledice, saj mi je v razsodbi očitano, da me je zastopala prava vešča stranka. Tedaj izvem, da je odvetnik naredil vse kar je bilo v njegovi zakonski dolžnosti.
Odvetnik je namreč v zakonitem roku, dne 24.2.2006 (petek) odposlal po priporočeni pošti pritožbo na odpoved delodajalcu .V ponedeljek, 27.2.2006 , ko je MOK prejela pritožbo, je mojemu predhodnemu odvetniku že bilo odvzeto pooblastilo, zato za pritožbo nisem vedela.
To pa še ni vse.
Ugotovi se, da je odvetnik Matoz prejel pritožbo pravočasno, vendar nanjo ni reagiral, in s tem on prekršil procesno predpostavko.
Pa ne le to. Sam odvetnik Matoz v pritožbi na višje sodišče celo navaja, da se je moj odvetnik iz Ljubljane pritožil ter, da se dokument nahaja v sodnem spisu, št. 73/06.
Kljub vsemu pa je po razglasitvi višjega sodišča na novinarski konferenci odvetnik Matoz javno izjavil, da je sodba pravnomočna, da sem zgrešila procesno predpostavko, da nepoznavanje prava škodi in pač moram nositi posledice (utaja krovnega dokumenta?).
Odvetnik Matoz torej javno zavaja ter žali (neposredno z imenom in priimkom), arogantno minimizira pomen pravnega pouka, katerega bi mirno izpustil, saj po novem ni več porteben , …pa se sprašujem,..kje je tu spoštovanje človekovih pravic, zakona in odvetniške etike?…..no ta odgovor prepuščam v presojo vsakemu posamezniku.
Z mojimi podatki in dokumejnti so seznanjeni: ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za pravosodje, predsednik vrhovnega sodišča, odvetniška zbornica, parlament (ne pozabimo, da je prav ta decembra sprejel sporno novelo)…pa ne pomaga nič. Nikomur nič mar,…smo ponovno v sodnem zaostanku, v obdobju izvedenega in predvidenega štrajka sodnikov, ki se bo elegantno prevesil v letne počitnice, uslužbenka, pa se bo po 2,5 letih življenja po načelu znajdi se ali pa crkni..pač nekako znašla..morda počaka še, da minejo volitve, da bi ji kdo ne očital predvolilne kampanije…saj veste, temne sile iz ozadja, politični komplot….
Naj dodam, da je delodajalec za isto zadevo vložil tudi zasebno tožbo proti meni na kazensko sodišče, kjer imam na prvi stopnji dobljen primer,…a odvetnik Matoz se je pritožil. Seveda vse tožbe, pritožbe….časti davkoplačevalec.
Pa še to:
Pol leta za mojo odpovedjo je sledila odpoved kolegu arhitektu Etbinu Tavčarju – primer Lipica, nadaljnih pol leta za tem pa g. Đorđu Periču iz Dursa…obe odpovedi pa sta bili ozaljšani z identičnim zavajajočim pravnim poukom..
Pri torkovih vesteh (24 ur) pa izvem še:
Gospod Matoz na tiskovni konferenci proglasi zmago v primeru načelnega mnenja 116 (moj primer) protikorupcijske komisije, ki naj bi presegla svoja pooblastila:, kar med drugim pomeni:
Načelno mnenje je bilo objavljeno januarja 2008,
Odvetnik vloži tožbo na Upravno sodišče, ki mu ne potrdi, vrhovno sodišče, ki mu ne potrdi, ter Ustavno sodišče, ki mu menda potrdi…in ves ta proces se je odvil v pičlih 6 mesecih!?!
Po dveh letih in pol, ko so mi bile odvzete domala vse prvaice, sem se ob vseh urgencah dokopala do vrhovnega sodičša, ki mi kljub urgenci in nadzorstveni pritožbi, vloženi 28.5.2008 na Vrhovno sodičše, še ni niti odgovorilo, kaj šele razsodilo.
Postopek gre namreč tako:
Po preteku 6 mesecev od dne sprejema revizijskega zahtevka na Vrhovno sodišče, lahko vložiš nadzorstveno pritožbo. Predsednik Vrhovnega sodišča ima 15 dni časa, da kolega pri sosednjih vratih pobara koliko časa bo še potrebno da zaključi zadevo, ta ima časa še za 4 dodatne mesece, da melje, sam predsednik pa ima 2 meseca časa, da mi sploh odgovori, koliko časa še potrebujejo.
Po tej logiki, se ni čuditi izjavi gospoda Šturma, da so se sodni zaostanki zmanjšali…seveda, podaljšali so rok, in uspeh je popoln.
Naj se vrnem k bistvu mojega sporočila. Očitna je kampanija političnega vodstva ter njihovih podpornikov, ki si na moč prizadevajo ukiniti protikorupcijsko komisijo, a vedite nekaj. Če bomo mi, civilna družba to dovolili, si bomo izklopili še poslednjo varovalko ki se bori in prizadeva za naše pravice.
Mirjana Čakardič
Priloga: Pritožba zoper sodbo delovnega sodišča v Kopru.
30. junij, 2008 ob 14:51
ja, ampak njega “ma Janša rad”.
30. junij, 2008 ob 15:11
Hudičev odvetnik, ki skrbi, da je Slovenija njihova.
30. junij, 2008 ob 15:22
Nič pa o razlogih za odpoved kaj? Vsaka zgodba ima dve plati in tvoja je nedvomno bolj črna. Če bi pošteno in vestno delala, se ne bi nihče nate spravljal.
30. junij, 2008 ob 15:30
Približno tako kot velja za javnomnenjske raziskave: rezultat je odvisen od tega, kdo raziskavo plača, se tudi justicija s prevezo in starinsko tehtnico (koncesionar, ki je zadolžen za redni servis te tehtnice, pa svoj dvoumen namen skrije za lepotnimi popravki statističnih ponderjev) in zna rada obrniti tja, od kjer zasliši prijateljski glas.
30. junij, 2008 ob 15:35
tudi”poštenje” in “vestnost” v tem času, nimasta več čistega, prvinskega pomena..!?
30. junij, 2008 ob 16:09
Tako kot današnji oblastniki nas tudi nekateri komentatorji poskušajo preusmeriti od bistva sporočila.
Delovno pravno sodišče je ugotovilo, da ni bilo vsebinskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi Mirjani Čakardič. Odvetnik se je pritožil zaradi procesnih napak, ki naj bi jih storila Mirjana, pozabil pa je dodati, da jih je namensko povzročil prav on. Tako kot še pri nekaterih drugih z napačnim pravnim poukom, z izrednimi odpovedmi zaradi domnevnih kršitev bolniškega dopusta, pri katerih je najemal detektiva in je ta prekoračil pooblastila zakona o detektivski dejavnosti…Najbolj zanimivo pa je, da odvetnik, ki pri svojem delu pozablja na odvetniško etiko in človekove pravice, zdaj obremenjuje sodišča zaradi posega v njegove človekove pravice. Vsako razsodbo in priložnost izkoristi za pojavljanje v javnosti in razkazovanje svojega prav in moči, ko pa se zaradi tega prepozna v načelnem mnenju protikorupcijske komisije in ga prepoznajo tudi novinarji, je ogenj v strehi. Dvojna merila, dvojna morala.
30. junij, 2008 ob 16:16
Odvetnik vedno reče:
“To bomo dobili!”
Misli pa si:
“Če ne od njega, pa od tebe!”
30. junij, 2008 ob 16:18
solata, govorim o procesni predpostavki, vsebinsko imam dobljene vse tri prvostopenjske sodbe, kjer se mi ne očita ne stroka, kakor tudi ne poštenje. Govorim o pravni državi, o sporni zakonodajni veji, ki sprejema zakone, ki niso ne smiselni, niti usklajeni z ustavnimi določili….govorim o sodstvu, ki počasi postaja farsa samemu sebi, govorim o spoštovanju zakona,.. predvsem pa o spoštovanju človekovih pravic….
30. junij, 2008 ob 21:08
ja, človeku kar odleže, da živimo v tako urejeni pravni državi. En tak občutek varnosti ti da! Pa z vsakim dnem je še bolje! Saj lepo vidimo po televiziji, kako aretirajo kriminalce. Ok, včasih se obrazi ponavljajo, ampak to najbrž šparajo! Naš davkoplačevalski denar! Hura!
1. julij, 2008 ob 10:49
A bo Brezigarca z Jevškom tudi Matoza vklenila v lisice in mu jih kasneje skinila z lovskim nožem?
1. julij, 2008 ob 10:54
Uf ta teta je pa še star socialistični kader, ki jo žre da ne more zidati več tako kot je pred leti.
1. julij, 2008 ob 11:11
pero, zanimivo, vedno se oglasiš na to struno,..verjetno nekaj veš,..le z besedo na dan.
1.kdaj in kateri politični opciji sem v mojem življenju pripadala?
2.pa še o zidavi morda poveš kaj ..saj veš prav je da je info korektna, mar ne?
le pogumno .)
1. julij, 2008 ob 11:39
Slovenija pravna država?
1. Odvetnik delodajalca nekajkrat napiše zgrešen pravni pouk. In kaj se mu zgodi? Nič.
2. Predsednik nekega sodišča je v javnosti viden, ko se pogovarja z obtoženim na procesu na istem sodišču. Nič se ne zgodi. Pozneje se ta predsednik zaposli kot odvetnik pri zagovorniku obtoženega. In nič se ne zgodi.
3. Vrhovno sodišče oprosti župana, ki je iz občinske blagajne plačal stroške odvetnika za svoje osebne pravne probleme, z razlago, da ni kriv, ker ni poznal zakona. In nič se ne zgodi.
4. Aktivni sodniki podpišejo podporno listino političnega kandidata na volitvah. In nič se ne zgodi.
1. julij, 2008 ob 11:54
Zelo razumem in sočustvujem z gospo Mirjano ob izgubi službe. Podobnih primerov, a politično in medijsko, manj odmevnih je v Sloveniji zelo veliko. Tudi na lastni koži sem izkusil nekaj podobnega. Vem, da je to problem, ki zadeva zelo veliko Slovencev.
In ne zdi se mi pošteno, da novinarji in politiki temu ne posvetijo večje pozornosti. Če gre za istospolne pare ali etnične manjšine, pa vsi pišejo, kot da so to edini problemi v Sloveniji.
1. julij, 2008 ob 14:13
1) Najprej bi naivni državljani pričakovali,
da se bodo delovno-pravni spori ne samo reševali prednostno -
ampak da bodo zanje določeni kar se da kratki roki.
Ampak to očitno ni brigalo ne Peterleta, kaj šele Drnovška ali Ropa ali Janšo
oziroma njihove pravosodne ministre.
Pa se je cel bataljon ljudi skoraj jokal, ko je Drnovška pobralo,
takšnega človekoljuba, ki je razsuval prav vse, kar bi utegnilo
imeti kakšne značilnosti pravne države.
Je sistematično gradil pravo po berluškonijevskih, zasebniških kriterijih,
ki jih Popovič in Matoz veselo uporabljata - kot vsi,
ki imajo za to kakršnekoli možnosti oz. položaje.
2) Iz izkušenj vem, da je že v prejšnjem režimu bila tehnična inteligenca
brez obrambe.
inženirja je lahko direktor nagnal skoraj čez noč, če mu ni bil po volji,
a vsaj “delavski razred” je bil zavarovan.
Zdaj smo vsi na istem, inženirji ali odvisni delavci:
samo oblastniki imajo proste roke.
3) Kako to, da se nobeni stranki ne zdi in se ni zdelo, da bi morali
skrajšati roke v delovnih sporih na najkrajši možni čas:
se napihujejo o “samostojni” in “demokratični” Sloveniji,
ki da varuje človekove pravice -
očitno pa varujejo samo pravice določenega sloja,
nekaj % po možnosti režimskih ljudi.
4) Tistim ,ki nismo doma v pravnih postopkih, nam ni ravno lahko
dešifrirati dogajanj v gornjem sporu.
V ozadju pa je to:
naduti praznoglavec Popovič ne mara strokovnih ljudi okoli sebe:
tedaj bi ne mogel zasrati prav vsega mesta Kopra
in prav vsega, kar počne z njim.
5) Da gre v sedanji stavki sodnikov zares za spoštovanje tretje veje oblasti,
ni dvoma.
Očitno pa, da bi morali sodniki bolj premisliti tudi svoja ravnanja:
ko bi prav delovne spore kljub stavki reševali,
bi ljudje znali njihovo pravdo, ki je tudi naša,
bolje ceniti in spoštovati:
ljudje bi razumeli, da je sodstvo na strani nemočnih:
fiat iustitia-pereat mundus
je prepoceni geslo.
1. julij, 2008 ob 14:15
BORAC..hvala za razumevanje, a ne želim sočustvovanja, ..še vedno vidim moč v civilni družbi,.. le od nje je odvisno kako bomo živeli, ali bomo ohranili naše dostojanstvo, našo dostojno sednanjost in našim otrokom ( katere imamo tako srčno radi) prihodnost, da jim bomo nekega dne lahko mirno zrli v oči.
Se pa strinjam glede novinarjev,.. no morda pa se oglasi Šurla… on dobro ve kakšne posledice na osebo ima šikana, mobbing….pa kakšen Vodušek se zanesljivo prikaže .)
p.s., se pa zahvalim Janiju, ki mi je omogočil komentar, ter mi pustil popolno svobodo izražanja …
thx Jani :)
Kos
…. msilim da sta dva od sodnikov pod tč 4 sodelovala v tč.3.
1. julij, 2008 ob 17:25
dekoder, v večini se lahko z vami strinjam, a se od komentarja o pokojnem predsedniku Drnovšku v celoti distanciram.
G. Drnovška sem, ga in ga bom spoštovala,…in če se spomnem kako nas je, civilno družbo podprl v prizadevanjih v okoljski problematiki (plinski treminali) kot predsednik in kot Janez D…se sprašujem, kdo nas bo sedaj, ko postaja tema ponovno še kako vroča….a to je tema za drugo zgodbo.
2. julij, 2008 ob 9:40
Zakon ne določa kaj je prav, ampak kaj je zakonito.
Kdo pa odloča o zakonitosti, kakšni ljudje pa pišejo zakone? Smo te ljudi naučili etično uporabljati zakone, ali je dovolj, da se »navidezno deluje po črki zakona«, v skladu s trenutnimi potrebami?
Ali za vsemi temi zakompliciranimi listi papirja (beri zakoni) še sploh vidimo človeka, ki se praviloma znajde v globoki stiski, če ne kar travmi, ker ugotovi, da mu stroka ne more (ali pa noče) pomagati, da je prepuščen samemu sebi, da je Kafkov lik na slovenskih tleh.
Moja izkušnja je, da naše probleme ne more reševati le stroka (če bi to bilo možno, bi jih že), torej naši problemi niso le “strokovne” narave, ampak ČLOVEŠKE narave. Človek je tisti, ki lahko - če hoče, reši problem. Nahajamo se globoko v kurativi, ne vidimo več izhoda, ki pa z razumevanjem vzroka, dobi lučko na koncu temnega predora. Vlagati je treba v ljudi, na začetku poti. Samo človek, ki sebe spoštuje, bo uporabljal zakone, ne pa jih zlorabljal - in bo iskal možnosti, da se problemi rešujejo. STRAH, NEVEDNOST, NESOČUTJE so globoko zasidrane v človeka, ki na nezdravih (nepravih) temeljih ne more najti prave poti. Priznati si, da imamo ta problem, bi bil začetek nove poti, delovati razumevajoče na kurativnih posegih, bi bil drugi korak, zame najpomembnejši pa je korak vlaganja v preventivo. Če zgrešiš začetek, zgrešiš konec..Če je začetek pravi- torej vlaganje v odgovornega, čutečega človeka, bi bili tudi naši »konci« drugačni..Če nas je to kaj naučilo, pa bomo videli pri nadaljnjih reševanjih. Bolj, kot to, kdo ima (trenutno) prav, bi bilo potrebno videti, kaj je pomembneje – kaj lahko kot družba naredimo, da se bomo v tej deželici počutili kot njeni prebivalci, kot LJUDJE, za katere nam ni vseeno.
2. julij, 2008 ob 14:56
Mirjana, zal je Popovic v dobrih odnosih z vlado, drugace pa bi bil ze zdavnaj aretiran kot Perko in Zidar… Drzim pesti da uspete!!!
2. julij, 2008 ob 16:19
Hvala lucko, ne dvomim! :)
Lila, natanko to! Zato trdim, da še vedno verjamem v moč civilne družbe.
Oblast, ki si “namešča” takšne restriktivne zakone, to počne, ker si hoče ojačati
sintetično avtoriteto, ker lastne Avtoritete ne premore.
Je pa vzpodbudno dejstvo, da se CI združuje v skupno slovensko civilno iniciativo, ta pa se (okoljska problematika) združuje s CI iz sosednjih držav,…seveda bomo prisiljeni tudi objavljati v tujini. Verjeli ali ne, za naše medije smo nezanimivi. Zato se naši materiali prevajajo, da bodo tudi ti pristali v EU parlamentu, ..pa ne nam očitati, da peremo perilo v tujini.Pri nas je pralnica zaprta. Hkrati pa smo z vstopom v EU postali velika držina…
4. julij, 2008 ob 11:10
Moč civilne družbe je v odgovornosti vsakega odgovornega posameznika. Neodgovorni posameznik vedno izbira neodgovorno, kot bo tudi razvajeni posameznik izbral razvajeno vedenje. Kdo pa nas je učil dvomiti, misliti s svojo glavo, oziroma bolje rečeno, kdaj pa je še bilo dovoljeno misliti s svojo glavo?. Ker pa večina tako dela(se ukvarja le s simptomi, ne pa z vzroki-za to bi morali znati sami razmišljati) se niti ne zavedamo, da tudi takrat, ko “dobronamerno” izbiramo »najboljše, kar znamo«, to ni ta pravo- družba zaradi lastne razvajenosti sprejema le tisto, kar je v bistvu neodgovorno. Vse, ki hočemo biti odgovorni, pa poskuša prisiliti v »družbeno sprejemljiva dejanja«. Ko boš ovca, bo zate pralnica odprta. Če pa misliš s svojo glavo, pa moraš pozabiti na izjavo dr. Polone Seličeve, ki je v Polnočnem klubu rekla, da je vsak davkoplačevalec delodajalec državnim uradnikom. Če si odgovoren, to veš, a si nepriljubljen, Če pa tega ne veš, niti teh vrstic ne bereš, in se jeziš na vse tiste »neprilagojene« in podpiraš še naprej vse tiste, ki praviloma delujejo neodgovorno.
11. julij, 2008 ob 11:16
Kar je dovoljeno Jupitru…, Tu gre očitno za spopad majhnega človeka, kateremu je sodišče že dalo prav z močniki podprtimi z davkoplačevalskim denarjem, ki imajo veliko časa, idej in zvez kako uveljaviti “svoj prav”. Žal jim tudi sodišča velikokrat asistirajo z raznimi proceduralnimi napakami, odlašanji in zastaranimi roki. Na ta način se izognejo vsakršni odgovornosti, poravnavi škode, plačilu davkov itn.Upam le, da tokrat ne bo tako in da bodo zadevo v čim krajšem času pripeljali pravočasno in pravično do konca. Če zgubimo zaupanje v sodišča, kaj nam potem sploh še ostane? Civilna družba brez dobrih in učinkovitih sodišč tudi ne more biti učinkovita. Mirjana le pogumno naprej!